Odkrivamo talente: Snežka Kuralt

Snežka Kuralt je grafična oblikovalka, ki je svojo kariero začela predvsem iz ljubezni do psov. Nekega dne je sliko svojega psa natisnila na svojo jakno in navdušila okolico. Ko so jo začeli cukati za rokav, je ugotovila, da lahko s tem tudi nekaj zasluži.

Tiskanje pasjih motivov na oblačila ji ni predstavljalo dovolj velikega izziva, zato se je odločila, da bo najrazličnejše programe za grafično oblikovanje bolj podrobno spoznala. Kot pravi sama, se ji je odprl čisto nov svet, v katerem je lahko izrazila svojo domišljijo na poseben način.

Ta svet jo je tako potegnil vase, da je pustila redno službo in se podala na svojo podjetniško pot. Oblikovanju logotipov, brošur, knjig, oglasov, nalepk je v svoj repertoar dodala še 3D tiskane izdelke, izdelke iz akrilnega stekla in izrezljane usnjene zapestnice, vse z motivi psov. Vsi izdelki so unikatni in izdelani iz ljubezni do psov, ki jo motivirajo, da si vedno znova zastavlja višje cilje. In kot še dodaja, noben izziv ni misija nemogoče.

Snežka je za Svet Kapitala povedala, katere računalniške programe uporablja pri svojem delu in koliko ur na dan ji vzame ustvarjanje. Zaupala nam je tudi, koliko zaslužka prinese 3D tiskanje, v katere države največ proda in brez česa v svoji karieri ne bi mogla uspeti.
 

Grafični oblikovalec se ukvarja s pripovedovanjem zgodb skozi vizualizacijo. Kakšna je vaša zgodba?

Moja zgodba? Ljubezen do psov. Pravzaprav se je vse skupaj začelo že pred 12 leti. Takrat sem čisto spontano oblikovala fotografijo svojega psa in si jo vtisnila na jakno. Na eni pasji razstavi me je ljubiteljica iste pasme prosila, če ji jakno, ker ji je tako zelo všeč, preprosto prodam. In tako se je začelo. Najprej z jaknami, nato s puloverji, majčkami, kmalu sem začela nuditi pomoč pri razvoju manjših trgovin s produkti za pasje ljubitelje, z oblikovanjem motivov, logotipov in podobno. 

Študirali ste krajinsko arhitekturo. Kdaj se vam je porodila želja, da bi radi postali grafična oblikovalka? 

Pred leti sem delala v podjetju v oddelku za marketing, kjer sem poučevala, oblikovala za potrebe podjetja, bila odgovorna za organizacijo posebnih dogodkov in podporo strankam. V tistem obdobju sem vpisala tudi magisterij urbanistično planiranje, a sem tik pred zaključkom,  ko sem uvidela, da moja prihodnost ne bo v znanosti, z njim preprosto zaključila.

Prevladovati je začela želja po oblikovanju, po čisto novih, drugačnih življenjskih izzivih. Najprej doma v poznih večernih urah. Da mi ne bi bilo dolgčas, sem začela sprva popolnoma ljubiteljsko spoznavati najrazličnejše programe namenjene oblikovanju, ki so mi počasi odpirali vrata v popolnoma nov svet idej, dajali možnost izraziti domišljijo na prav poseben način. Najprej na temo psov seveda. Od tistega časa se je marsikaj spremenilo.

Počasi sem ustvarjala svojo blagovno znamko, se učila novih stvari in po 12 letih zaključila poglavje redne službe ter se pogumno podala na pot samostojnega podjetništva. Tako preprosto seveda ni bilo, dvomi so bili prisotni, a na koncu se je vse vendarle dobro izteklo. Spoznala sem, da sta za kreativnost potrebni svoboda in zaupanje, ki pa sta v redni službi zelo manjkali.
 

Katere računalniške programe morate pri svojem delu obvladati?

Prisegam na Adobove programe – Illustrator, Photoshop, Indesign, včasih uporabim še kakšen drug program, odvisno od potrebe. Tudi kakšen program za programiranje se najde. Ja, tudi to bi lahko bil eden od mojih naslednjih izzivov - računalniški faks. Imam občutek, da sem bolj “tehnični tip”, zato mi učenje programov ne predstavlja večjih težav, hitro dojemam osnovne principe njihovega delovanja in tudi z veseljem raziskujem nova znanja. Včasih si vzamem kakšen dan, dva samo za učenje novih stvari. Velikokrat mi tudi stranke s svojimi nemogočimi idejami postavljajo izzive, ki se jih z veseljem lotim.

Koliko ur na dan vam vzame ustvarjanje?

Moj delavnik nima časovne omejitve, delam tudi po cele dneve, tudi noči. Odvisno od rokov in povpraševanja. Zadnje čase kar precej, kar pa ne pomeni, da si kakšen dan ali več ne vzamem časa popolnoma zase, za pse, šport ali samo za poležavanje na kavču. Sprostitev in umiritev sta potrebni, brez tega tudi pri meni ne gre.

Pravkar zaključujem posodobitev svoje spletne trgovine, ki jo je treba še nekoliko dopolniti z izdelki in urediti tako kot mora biti, po vseh pravnoformalnih pravilih. Zadnji mesec sem tako razpeta med ustvarjanjem, administracijo in razvojem, saj ko enkrat začneš nekaj tako pomembnega, kot je prodaja lastnih izdelkov, se nehote soočiš tudi z zame popolnoma novimi stvarmi, kot so: kako izdelek dovolj kakovostno zapakirati, da se med poštno dostavo ne bo poškodoval, kje kupiti ustrezno embalažo in drug potrošni material in podobno. 
 

Nedavno ste začeli ustvarjati 3D tiskane izdelke. Ste zadovoljni s prodajo ali ste pričakovali večji zaslužek? 

3D tiskalnik je bil nakup iz radovednosti. Vsaka stvar se pri meni začne iz radovednosti kako, kaj, zakaj. Težko je najti nekoga, ki bi ti to, kar te zanima, kar pokazal, zato se raziskovanja največkrat lotim kar sama, na svoj način, s testiranjem. Ko sem ga prejela, sem si najprej mislila, le kaj bi lahko naredila z njim. Pa so mi na pamet prišli modeli za kekse in pa obeski za okrasitev jelke. Seveda sem se morala najprej naučiti 3D modeliranja in pa (ojoj) peke piškotov. Zadnje je bilo najtežje. Nisem jaz za sladice, niti opreme nimam. Hvala sosedom za opremo in pa že narejeno testo.

Je, pa drugi val karantene prinesel nov stroj, in sicer stroj za laserskih izrez. 3D tiskalnik je sicer odličen tehnološki dosežek, ampak za nekatere nove izdelke in v primeru povečanega števila naročil, žal, prepočasen. Hkrati ta prinaša nove priložnosti in še večji razpon potencialnih izdelkov. 

Zaslužek? Odvisen od tega, kaj in kako je izdelek narejen. Kakšna je njegova dodana vrednost. In ja, v letu 2020 sem bila super zadovoljna, še posebej v času praznikov. In je res, vsi izdelki, ki jih prodajam, so avtorski, produkt moje kreativnosti, delo mojih rok. Motivov ne kupujem na spletnih platformah, zato ostajam originalna, drugačna in posebna, kar moji naročniki zelo cenijo. 

Raje sodelujete s strankami iz Slovenije ali tujine?

Priznam, pri svojem delu za vzreditelje, ljubitelje psov skoraj nimam strank iz Slovenije. Največ prodajam v Ameriko, Avstralijo, Nemčijo in Skandinavijo. K temu je verjetno pripomogla tudi prepoznavnost, ki sem jo dosegla s svojim psom na razstavah in kasneje kot sodnik za ocenjevanje zunanjosti psov. Nekaj je pripomoglo tudi zadovoljstvo strank, s katerimi velikokrat naredimo kakšno skupno akcijo in nato denar od prodanih izdelkov podarimo zavetiščem za živali.

Brez česa v svoji karieri ne bi mogli uspeti?

Samozaupanja in samoiniciativnosti. Verjamem v to, kar počnem in verjamem, da delam dobro. Rezultati kažejo, da sem na pravi poti. In pa mojih psov. Seveda me družina in partner v tem podpirajo in če mi že pri oblikovanju ne morejo pomagati, pa vsaj doma postorijo kaj namesto mene. 

Katera situacija, ko niste vedeli, ali vam bo uspelo vam je ostala najbolj v spominu?

Prehod iz redne službe v status samostojnega podjetnika. Na eni strani so me prijatelji bodrili, da je to končno prava in pametna odločitev in da če komu lahko uspe, lahko uspe meni in podobno. A na drugi strani sem se soočala s strahovi, ki jih prinaša nova vrsta zaposlitve, negotovost, višina fiksnih stroškov, kaj, če ne bo povpraševanja in podobno. 

Ko se danes zazrem v preteklost, so bili vsi strahovi odveč. Dela je toliko, da moram občasno kakšno ponujeno tudi zavrniti ali prestaviti na kasnejši datum. Moje vodilo je zaslužiti toliko, kot dejansko potrebujem za neko normalno življenje, da ni potrebe po varčevanju za vlaganje v novo tehnologijo, ki jo potrebujem za razvoj in napredek podjetja.
 

Na katerega od projektov ste najbolj ponosni? 

Vsak je nekaj posebnega, res pa je, da je 3D tiskanje z modeliranjem tisto, kar tudi sama največkrat izpostavim, a se na koncu rada pohvalim še, da mi je uspela peka zelo užitnih in zelo lepih piškotkov, čeprav nisem ena izmed najbolj nadarjenih kuharic na tem koncu Ljubljane.

Vsekakor sem pa najbolj ponosna, da se stranke vračajo. Da razumejo, da sem v tem poslu sama, zato so pogosto pripravljene tudi počakati, da pridejo na vrsto. Ni vse samo, naredi in prodaj, ampak so vesele, da vedno pomagam z malenkostmi, če me potrebujejo.