Od ideje do izdelka: Inovativna slovenska glasbenika in Amonito

Podjetna glasbenika sta izdelala kompakten in močan karbonski ojačevalec, ki je navdušil celo svetovno znana imena glasbene industrije.
Fotografija: Ojačevalec Amonito. Foto: Amonito
Odpri galerijo
Ojačevalec Amonito. Foto: Amonito

Marko Klobčar in Andraž Balantič sta elektrotehnika in glasbenika, ki sta se odločila rešiti večni problem kitaristov. Težka, nepraktična in kompleksna kitarska oprema je tudi njiju pogosto obremenjevala. Klobčar je bil namreč bas kitarist v skupinah Hulahoop, Samuel Lucas, Lačni Franz, Kalaia in drugih, Balantič pa je bil glasbeni producent in kitarist v avtorski zasedbi Fool Nation.

Vprašali smo ju, kako sta prišla do ideje in kako je potekal postopek izdelave produkta. Za Svet kapitala sta pojasnila, kako sta se lotila oglaševanja in zbiranja sredstev. Prav tako pa sta podala praktičen nasvet in opozorila na napako, ki na začetku poslovne poti marsikoga zavede.

Kako se je razvila oziroma razvijala ideja?

Ideja se je razvila postopoma. Začelo se je z načrtovanjem in izdelavo veliko bolj klasičnih in znanih oblik kitarskih ojačevalcev. Strast do glasbe in elektrotehnike je pripomogla k temu, da je bil razvoj prvih, butičnih cevnih ojačevalcev osnovan bolj zaradi želje po razvoju in izdelavi in ne toliko zaradi prodaje in zaslužka.

Andraž Balantič in Marko Klobčar. Foto: osebni arhiv
Andraž Balantič in Marko Klobčar. Foto: osebni arhiv

Po dokončanju dveh modelov se je izkazalo, da so stroški za tak produkt enostavno previsoki ter da bo prodaja zelo težavna, zato sva idejo opustila. Nato sva začela razmišljati o tem, kaj potrebuje trg, vendar je bila pot naslednjih nekaj idej končana pri prvem prototipu ali celo prej. Oba sva v prostem času izdelovala tudi lastne elektronske glasbene produkte, kot so predojačevalci, efekti, kabineti in tako naprej, ter jih tudi uporabljala pri svojem glasbenem udejstvovanju.

Ob tem, ko sva prisluhnila drugim kitaristom, spremljala trga in opazila lastne probleme, se je razvila nova ideja. To je lahek, karbonski cevni ojačevalec v nožni enoti z enostavnim upravljanjem in preklapljanjem nastavitev ter brezkompromisnim zvokom. Ena od glavnih inovacij pri tej ideji je bila tudi inovativna implementacija lastnih funkcij oziroma zelo unikaten zaslon na dotik. Ta se je zaradi nepredvidene kompleksnosti potem razvijal vse do izdelave prvega prototipa Amonita.

image_alt
Rimac: Od predelave BMW-ja do direktorja Bugattija

Nožni enoti se je idejno kmalu dodalo še karbonski zvočnik, ki bi prav tako bil zelo kompakten in lahek. Pred samo izvedbo pa je bilo vse skupaj preoblikovano v še bolj 'drzno' idejo, ki se je nato razvila v Amonito. Gre torej za eno samo, lahko, posebno oblikovano karbonsko enoto z vgrajenim zvočnikom, preklopnimi stikali, ojačevalcem, zasloni in vsemi potrebnimi deli za oblikovanje in reproduciranje zvoka, ki bazira na t. i. 'lampaški' osnovi.

Koncept se je sicer nato še nekaj časa razvijal, vendar pa je ostala glavna nit enaka. Ideja torej izvira iz reševanja problematike težke, nepraktične in kompleksne kitarske opreme, katero sva kot glasbenika seveda velikokrat izkusila tudi sama.

Kako je potekal postopek izdelave? Sta vse naredila sama?

Načrtovanje in prototipiranje izdelka Amonito se je začelo v letu 2019, v začetku leta 2020 pa sva imela potrjen koncept delovanja. Ta je pokazal, da je zvočni signal mogoče obdelati z uporabo manjšega zvočnika brez zaznavnega upada kakovosti zvoka, s tem pa drastično zmanjšamo težo produkta. S tem konceptom sva se prijavila na razpis P2 Slovenskega podjetniškega sklada, kjer sva uspešno pridobila sredstva za nadaljnji razvoj in v ekipo vključila več ljudi.

Ojačevalec Amonito. Foto: Amonito
Ojačevalec Amonito. Foto: Amonito

Prototip sva razdelila na posamezne segmente, kot so analogno vezje, zasloni, napajalna enota, vhodno in izhodno vezje, preklopna stikala in procesorski del. Vsakega od segmentov sva na začetku razvijala posebej, saj se tekom prototipiranja pokaže, da segment potrebuje popravke, prav tako pa se je na takšen način lažje gradilo končno funkcionalnost izdelka. Pri nekaterih delih z našo unikatno zasnovo namreč šele kasneje ugotoviš, v kolikšni meri je koncept sploh izvedljiv. Lep primer tega je razvoj optičnih nožnih stikal, pri katerih sva uporabila drugačen koncept delovanja, ki ga je bilo treba najprej preveriti na prvem prototipnem vezju, nato pa vključiti in povezati z ostalimi segmenti.

Tekom razvoja sva, tako pri zasnovi, kot tudi izdelavi prototipa, sodelovala z različnimi slovenskimi podjetji. Kljub temu da smo nekatere dele izdelka, denimo zvočnik in elektronske komponente, pridobili iz tujine, je bil prvi prototip v celoti sestavljen v Sloveniji. Pri proizvodnji karbonske verzije izdelka si vsekakor želimo, da tako tudi ostane.

image_alt
Nina Dremelj: »Nisem blazen fan pitchev!«

V letošnjem letu smo po približno dveh letih prototipiranja izdelali prvi funkcionalni prototip, s katerim smo že posneli številne videoposnetke, pridobili številne povratne informacije in v mesecu novembru začeli z zbiranjem sredstev na spletni platformi Kickstarter, ki nam bodo ob uspešni kampanji omogočila zagon proizvodnje (projekt lahko podprete TUKAJ).

Kdo so vaše ciljne stranke?

V prvi vrsti so naše stranke aktivni kitaristi, ki pogosto prenašajo svojo opremo. Izdelek namreč na inovativen način reši problem teže, uporabnik pa s tem ne izgubi na kvaliteti zvoka. V začetnih fazah razvoja sva si kot uporabnike predstavljala kitariste najinih let, torej približno 30-letnike, vendar se je kasneje izkazalo, da se starejše generacije precej bolj zanimajo za izdelek. Morda to tudi ni presenetljivo, saj so problemi teže in enostavne uporabe, ki jih naš izdelek reši, za njih še bolj pereči.

Kako je potekala priprava na Kickstarter kampanjo?

Priprave na kampanjo so se začele že spomladi in sicer s postavitvijo spletne strani. Tam sva izdelek najprej predstavila le slikovno in tekstovno ter v testni fazi oglaševanja pridobivala e-poštne naslove zainteresiranih potencialnih strank prek Facebook oglaševanja. Na zbrane e-poštne naslove sva ljudem nato lahko pošiljala 'newsletter' oziroma glasilo. Tako sva se predstavila kot ustanovitelja ter opisala najino vizijo, izdelek, potek projekta in še precej drugih tematik.

Ojačevalec Amonito. Foto: Amonito
Ojačevalec Amonito. Foto: Amonito

Ker Amonito precej izstopa iz okvirjev tipičnega kitarskega ojačevalca, sva ugotovila, da bo treba izdelek predstaviti bolj podrobno in celostno, preden bi lahko pričakovala, da se bo nekdo odločil za nakup. V naslednjih mesecih smo posneli predstavitveni video izdelka, prenovili smo spletno stran ter pripravili več vsebin za socialna omrežja. S predstavitvenim videom se je začelo tudi glavno oglaševanje, ki je potem potekalo skoraj do začetka kampanje.

image_alt
Pogovor brez kravate: Michele Leonardi, izvršni direktor IBM Slovenija

Poleg oglaševanja sva posnela tudi videe za na YouTube, s katerimi sva poskušala odgovoriti na najbolj pogosta vprašanja in Amonito predstaviti na čim boljši način. Tedensko sva objavljala tudi na Instagramu in Facebooku ter pošiljala 'newsletter' z novo vsebino. Z Amonitom sva se odpravila tudi na pot do Velike Britanije, kjer sva posnela še testiranje ter komentarje s strani dveh bolj uveljavljenih kitaristov, ter jih potem vključila tudi v naš video na Kickstarterju.

Ali predvidevata kakšno nadgradnjo Amonita ali drugačne različice?

Med razvojem se je pokazalo veliko možnosti za nadgradnje izdelka in večino od teh sva potem že implementirala v prvi prototip. Vsekakor si želiva, da bi bil zagon podjetja uspešen, saj imava vizijo, ki se ne oklepa le izdelave kitarskih ojačevalcev, ampak cilja na mnogo širše avdio področje.

Ojačevalec Amonito. Foto: Amonito
Ojačevalec Amonito. Foto: Amonito

Kaj ste se naučila tekom procesa in kaj bi svetovala nekomu, ki se prvič loteva svojega projekta?

Poleg številnih tehničnih in drugih veščin, ki se jih je bilo treba priučiti, sva se naučila, da se zelo malo stvari odvija po pričakovanjih in da je neprestano prilagajanje, učenje ter iskanje rešitev nujno za izvedbo takšnega projekta. Kljub temu da je planiranje in načrtovanje časovnih okvirjev nujno, se je izkazalo, da so te napovedi velikokrat preveč optimistične in nerealne, kar lahko prinese precej težav pri poteku projekta.

image_alt
Pogovor brez visokih pet: Tanja Skaza, Plastika Skaza

Naučila sva se tudi, da je komunikacija izrednega pomena; tako med nama kot tudi s podizvajalci, saj se zaradi nepopolne komunikacije lahko precej dela opravi napačno, ne-optimalno ali pa s precejšnjo zamudo.

Najboljši nasvet, ki ga lahko ponudiva, je, da poslušate ljudi oziroma ciljno publiko. Preden vložite ogromno časa, truda in denarja v razvoj produkta, je treba ugotoviti, kaj potencialni kupci menijo o ideji in kdo to sploh so. Lastna presoja o smiselnosti in prodajnemu potencialu produkta je namreč lahko zavajujoča. Vsem napakam oziroma nepravilnostim pa se je, še posebej s prvim projektom, praktično nemogoče izogniti.

Več iz rubrike