Ob aktualni rasti cen delnic se poglablja beda prebivalstva

Cene delnic dosegajo rekorde. Prejšnji torek je sloviti indeks S&P 500 dosegel nov vrh, dan za tem pa je Apple postalo prvo ameriško podjetje, katerega tržna kapitalizacija presega 2 bilijona dolarjev. Predsednik Trump ob tem poudarja, da si je gospodarstvo že opomoglo od posledic pandemije, pri tem pa je težko spregledati 173 tisoč ameriških žrtev covida-19.
 

Slabšanje razmer

Ameriško gospodarstvo pa vseeno ni v odlični formi. Več milijonov Američanov še vedno nima zaposlitve, zdaj pa je administracija predsednika Trumpa zmanjšala tudi državno pomoč tistim, ki so zaposlitev izgubili v času pandemije. Pomoč je trajala od marca, vsakemu brezposelnemu pa je zagotavljala 600 dolarjev na teden. S 400 dolarji zveznih nadomestil na teden namesto 600 v mesecih po izbruhu pandemije bi Trump rad vrnil spodbude za vračanje na delo. 



Še preden se je iztekla omenjena državna pomoč brezposelnim pa so številni starši opozarjali, da z veliko težavo zagotavljajo dovolj hrane svojim otrokom, piše v svoji kolumni za New York Times nobelovec Paul Krugman. Število tistih, ki ne morejo zagotavljati dovolj hrane pa je pričakovati, da bo le še naraščalo. Situacijo dodatno poslabšuje tudi pričakovan val deložacij. Hkrati z državno pomočjo brezposelnim se je namreč iztekla tudi državna prepoved deložacij, zaradi nesposobnosti plačevanja najemnine pa so družine pred tem, da izgubijo streho nad glavo.
 

Resničnost gospodarstva čez lužo

Razmere v ZDA so torej zdaleč od rožnatih. Kako je mogoče, da na eni strani delniški trgi dosegajo rekordne vrednosti, na drugi strani pa se povečuje življenjska beda? Kaj prispeva k takšni nepovezanosti? Nekateri trenutno recesijo opisujejo v obliki črke K, ki naj bi večala bogastvo tistih na vrhu in še dodatno povečevala revščino tistih na dnu.

Resničnost je taka, da je dejansko gospodarstvo v bistveno slabši formi, kot finančni trgi. Newyorški oddelek ameriške centralne banke je prejšnji teden izdal poročilo, v katerem pišejo, da je trenutno gospodarstvo sicer v boljši formi kot je bilo pred nekaj meseci, vendar pa opozarjajo, da so razmere slabše kot so bile po finančni krizi leta 2008.
 

Neomajna rast delnic

Krizo zelo jasno čutijo najslabše plačani delavci in nižji sloj prebivalstva. Ravno ti so obenem tisti, ki imajo najmanj prihrankov in zaledja, da mirno preplujejo težke čase. Medtem pa delniški trgi neomajno rastejo. Pravzaprav je povezava med delnicami in dejanskim gospodarstvom vselej bila bolj slaba, poudarja Krugman, ki pravi, da delniški trgi ne odražajo resnično sliko trenutnih razmer na trgu.

Delnice se sicer odzivajo na vzpone in padce, kar je bilo opazno po zadnji krizi leta 2008, vendar pa se poberejo hitreje, kot večina drugih sredstev v gospodarstvu in pravzaprav niso glavni indikator trenutnih razmer. Ta trenutek je nepovezanost gospodarstva in delniških trgov zelo jasna.

Konec koncev trenutno divjo rast vodijo predvsem tehnološki velikani, za katere pa je znano tudi, da njihov dobiček nima jasnega vpliva na vrednost njihovih delnic; dober primer tega je Tesla. Vrednost delnic tovrstnih podjetij temelji predvsem na zaupanju investitorjev in dolgoročnih obljubah glede tehnologije.