Bomo dočakali novi »Bretton Woods« dogovor?

Spletno nakupovanje, delo od doma, digitalna srečanja in ostale spletne storitve so zelo pospešili rast digitalnega gospodarstva. Popolnoma virtualna prihodnost je verjetno zelo malo verjetna, vseeno pa so tehnološki napredki izziv za organizacijo družbe, pravijo strokovnjaki.

Svetovni gospodarski red sestavljajo meddržavni sporazumi

Zakoni, ki urejajo trgovanje, obdavčitev, delo in socialno varnost, večinoma temeljijo na geografsko definiranih državah, ki regulirajo naše ekonomske in socialne aktivnosti. Enako velja za svetovni gospodarski red, ki ga sestavljajo meddržavni sporazumi o upravljanju medsebojnih interakcij. Slednje pomeni, da mednarodni režim ureja storitve, glede na to, kako so opravljene, po drugi strani pa glede na lokacijo kupca in prodajalca.
 

Velik izziv za davčno zakonodajo

Za trgovanje z blagom se uporabljajo določeni standardi, pravila in carine. Prehod s fizičnega na digitalni režim, je za davčno zakonodajo pomenil velik izziv. Še vedno pa določene birokratske težave povzroča tudi delo v drugi državi, kot dejansko živimo.

Na voljo imamo dve možnosti, pravijo poznavalci

Zadnja leta strokovnjaki veliko razpravljajo o tem, kako se najbolje spoprijeti z napredovanjem tehnologije in prihajajočo avtomatizacijo. Načeloma imamo dve možnosti, pravijo poznavalci. Lahko vsa pravila in predpise prilagodimo novim tehnologijam, lahko pa razmišljamo o uvedbi novih predpisov, ki urejajo gospodarske odnose.
 

Tehnološki napredki so začetek nove dobe

Do sedaj so bili poudarki le na prvi možnosti. Predmet razprav so predvsem vprašanja glede pretoka podatkov in kako se lahko uvedejo carine na blago, kupljeno preko spleta. Strokovnjaki poudarjajo, da bi namesto tega morali razmišljati o tehnoloških napredkih kot o začetku nove dobe. Korenito bi morali premisliti glede novih zakonov, ki bi ustrezali novi tehnološki dobi.

Bretton Woods

Leta 1944 je potekal sestanek 44 držav, imenovan Bretton Woods. Države so razpravljale o novem gospodarskem redu v povojnem obdobju. Posledično se je ustanovila Svetovna banka in mednarodni denarni sklad, hkrati so predlagali tudi mednarodno trgovinsko organizacijo.
 

Ta kompromis je vdelan liberalizem, pravi priznani strokovnjak

Rezultat sestanka je bil kompromis med ZDA, ki je zahtevala gospodarsko liberalizacijo in državami, ki so ji nasprotovale. John Ruggie, profesor človekovih pravic in mednarodnih zadev na priznani fakulteti, je ta kompromis poimenoval »vdelan liberalizem«. Šlo je za mednarodni red, ki je vzdrževal določeno raven globalne usklajenosti. Kar je omejevalo uničujočo konkurenco med državami, hkrati pa jim je dalo dovoljenje oponašanja glede industrije in zaposlovanja.

»Morali bi ponoviti Bretton Woods«

Nekateri strokovnjaki so mnenja, da bi morali ponoviti Bretton Woods. Na sestanku, kjer bi sodelovale vse države, bi določili nov režim globalnega upravljanja v digitalni dobi. Razprave bi vključevale umetno inteligenco, upravljanje s podatki, davčne arbitraže multinacionalnih korporacij in mednarodne standarde za merjenje digitalnega gospodarstva.
 

Države v razvoju digitalnemu trgovanju ne zaupajo

Nekatere razprave o upravljanju digitalnega gospodarstva že potekajo. ZDA kot vodilne nadaljujejo kampanjo za odstranjevanje ovir, s katerimi se sooča digitalno trgovanje. Vendar pa se nekatere države v razvoju, kot je Južna Afrika, Indija in Indonezija, upirajo, saj se bojijo vpliva na nacionalna gospodarstva. Posledično se je sodobna svetovna trgovinska organizacija znašla v slepi ulici.
 

Rastoči deli svetovnega gospodarstva ostajajo zunaj gospodarskega režima

Na eni strani imamo napredne države, ki imajo močna pravila glede digitalnega gospodarstva. To poglablja tehnološko vrzel med že razvitim in razvijajočim se svetom. Na drugi strani pa neuspeh pri doseganju pravil v digitalni ekonomiji pomeni, da hitreje rastoči deli svetovnega gospodarstva ostajajo zunaj gospodarskega režima. To povzroča razdrobljenost, medtem ko države zasledujejo interese na druge načine.

»Obstoječi red je pristranski do držav v razvoju«

Neravnovesja moči v dvostranskih odnosih so pogosto usmerjena v močne države. Vendar pa ni nujno, da je razdrobljenost v njihovem interesu, pravijo strokovnjaki. Hkrati pa dodajajo, da je obstoječi red pristranski do držav v razvoju in da spodkopava internet, ki je prinesel dostop do informacij, komunikacije in splošne svobode.