Nepremičnine v Avstriji: Drago na vzhodu, drago na zahodu

Na Dunaju imamo primer gospodinjstva, v katerem sta mati in oče zaposlena. Da bi kupila stanovanje, so v 1990-ih vsak mesec prihranili celo očetovo plačo. Leta 2001 je to gospodinjstvo za svoje prihranke, brez dodatnih posojil, kupilo triinpolsobno stanovanje v velikosti 97  m² in dvema balkonoma. Skupaj z vso opremo in pohištvom je šlo za naložbo okoli 180.000 evrov.
 

Družina ima dva otroka, žena zelo dobro plačo, zato je to gospodinjstvo še naprej varčevalo očetovo plačo. Leta 2013 je ta družina kupila drugo stanovanje, za nominalno nekoliko več denarja kot za prvo, toda ob upoštevanju inflacije je bila dejanska cena skoraj enaka. Razlika je bila »le« v velikosti stanovanja in lokaciji: za 195.000 evrov so zdaj dobili dvosobno stanovanje v velikosti 55 m² in enim balkonom, bolj oddaljeno od zgodovinskega središča Dunaja - in brez panoramskega razgleda, kot ga imajo iz prvega stanovanja.
 
V začetku leta 2020 ima ta družina spet na razpolago podoben kapital. Za dobrih 200.000 evrov danes še vedno lahko kupi novozgrajeno stanovanje, a na robu Dunaja - enosobno, ne večje od 40 m².
 
Močan dvig cen stanovanj v avstrijski prestolnici je bil opazen po finančni krizi v letih 2008/2009. Občutek gospodarske negotovosti in istočasno zelo nizke obresti (enkratna kombinacija v novejši zgodovini) so privedli do tega, da so mnogi vlagatelji, tako veliki kot mali, vlagali v »betonsko zlato«. Poznamo primere nekaj 'navadnih' ljudi, ki so občutili trend okoli leta 2010, ko so cene začele hitreje naraščati. Odločili so se tvegati, zbrali gotovino, najeli posojila in kupili še eno stanovanje, kot naložbo. Oddali so ga v najem in od najemnine odplačevali bančno posojilo.
 
Eden izmed njih je pred kratkim prodal 60m² veliko stanovanje, za dvakrat večjo ceno, kot ga je plačal, vključno s stroški obnove in bančnega posojila. Na tej naložbi je zaslužil približno 100.000 evrov. Redko kakšna (zakonita) naložba v obdobju 2010–2020 bi mu prinesla večji dobiček. Za primerjavo: cena unče čistega zlata je danes za okoli 25 odstotkov višja kot leta 2010.

Priseljenci v Kitzbühel in Lech morajo biti milijonarji

 
Nedavna študija avstrijskega statističnega urada navaja, da so se cene stanovanj v Avstriji v obdobju 2015–2020 nominalno povečale 36 odstotkov. V povprečju. Ko odštejemo inflacijo, gre za realno povišanje cen stanovanj in družinskih hiš za 4-5 odstotkov na leto. Pogled na zemljevid Avstrije kaže, da so »rdeča« območja, s cenami stanovanjskih nepremičnin nad 4.000 EUR/m², večinoma na vzhodu ali zahodu države. Na vzhodu je to Dunaj, na drugem pa koncu Avstrije, pa mreža mest v zveznih deželah Salzburg, Tirolska in Vorarlberg. V drugih avstrijskih deželah opazimo le nekaj takih točk: okoli Linza, Graza in Celovca/Beljaka.
 
Na zahodu Avstrije drage nepremičnino niso le v Salzburgu, Innsbrucku, Bregenzu/Dornbirnu in Feldkirchu, temveč tudi v številnih manjših naseljih v alpskih dolinah. Cena stavbnega zemljišča v modernem tirolskem Kitzbühlu ali Lechu v Vorarlbergu (povprečno 1400-1500 EUR / m²) je podobna ali celo višja kot v najdražjih delih Dunaja, kjer so posejane vile bogatih.
 
Pri nepremičninah so najpomembnejši parametri lokacija, lokacija in še enkrat - lokacija. Za tisoč evrov je bilo lani v okrožju Bregenz mogoče dobiti le približno tri kvadratne metre gradbenega zemljišča. Na drugi strani države - in rangliste cen - je na primer Weiz, mestece severovzhodno od Gradca. V Weizu se za 1000 evrov dobili približno 25 m² gradbenega zemljišča. Povprečna cena gradbenega zemljišča v Avstriji je 82 EUR / m2.
 

Velike so tudi regionalne razlike v cenah stanovanj in družinskih hiš. Kvadratni meter hiše je praviloma v povprečju (mediana = 1739 EUR/m²) bistveno cenejši od kvadratnega metra stanovanja (3508 EUR/m²), ker so slednja večinoma v večjih mestih, z večjim povpraševanjem. Hiše so razmeroma poceni, ker praviloma zahtevajo znatne dodatne naložbe v prenovo.
 
V Avstriji opažamo velike razlike med cenami stanovanj, ne le med Dunajem in podeželskimi mesti. Ko na primer primerjamo Tulln na Donavi z  Dornbirnom blizu Bodenskega jezera, vidimo, da je podobno staro 71 m² veliko stanovanje lani v Tullnu stalo 236.000 evrov in 332.000 v Dornbirnu.
 
V pogovoru s Stefanom Hofbauerjem, strokovnjakom za nepremičnine Statistik Austria, izvemo, da je »tipična, povprečna avstrijska hiša«, s 140 m² bivalne površine in 789 m² velikem dvoriščem, lani stala 243.000 evrov. Če analiziramo le deželo Tirolsko, stane enako velika hiša (140 m²) z nekoliko manjšim dvoriščem (661 m²), skoraj dvakrat več: 467.000 evrov.