Nepredstavljiva rast cen na evropskem nepremičninskem trgu

Zaradi nizkih obrestnih mer so se cene stanovanjskih nepremičnin v EU v letu do septembra 2021 zvišale za 9,2 odstotka. To je najhitrejša rast po obdobju tik pred finančno krizo leta 2008 in obenem precej hitrejša od rasti evropskih plač in bruto domačega proizvoda (BDP). Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) je pozval sedem od 30 držav, ki jih nadzoruje, naj sprejmejo ukrepe za omejitev tveganj zaradi naraščajočih cen nepremičnin.

ESRB je k ukrepom pozval sedem držav

Evropski nepremičninski trg se je po izbruhu pandemije covida-19 »ločil« od preostalega gospodarstva, saj so se cene stanovanjskih nepremičnin samo v letu do septembra 2021 zvišale za 9,2 odstotka. To povečuje tveganja tudi za banke zaradi naraščajočih cen nepremičnin, ohlapnejših posojilnih standardov in naraščajoče ravni zadolženosti gospodinjstev, opozarjajo evropski finančni regulatorji.

Ker se Evropska centralna banka (ECB) pripravlja na zaostrovanje denarne politike, kar predstavlja odziv na več desetletij visoko inflacijo, se bodo stroški izposojanja za kupce stanovanj povečali, kar bi lahko znižalo cene in nekaterim gospodinjstvom otežilo odplačevanje hipotekarnih posojil s spremenljivo obrestno mero, navaja Financial Times.

Odbor ESRB je tako v začetku februarja k sprejetju ukrepov za omejitev tveganj zaradi naraščajočih cen nepremičnin pozval sedem evropskih držav. Nemčijo in Avstrijo je odbor pozval k uvedbi zaščitnih ukrepov, denimo omejitev dolga posojilojemalcev na določen večkratnik njihovega dohodka in prisilitev posojilodajalcev, da imajo več kapitala. Prav tako je opozoril Bolgarijo, Hrvaško, Madžarsko, Slovaško in Lihtenštajn na vse večja tveganja na stanovanjskem trgu.

Med »ključnimi ranljivostmi«, ki jih je odbor opredelil, so »hitra rast cen stanovanjskih nepremičnin in morebitno precenjevanje stanovanjskih nepremičnin, raven in dinamika zadolženosti gospodinjstev, rast stanovanjskih kreditov in znaki rahljanja posojilnih standardov«, povzema Financial Times. Odločitve odbora ESRB, ki mu sicer predseduje predsednica ECB Christine Lagarde, pa niso zavezujoče, namreč državam lahko izda le opozorila in priporočila o potrebi po ukrepanju v zvezi z omenjenimi tveganji.

Tveganja so se povečala tudi v drugih državah

Gospodinjstva v EU so sicer svoj dolg v razmerju do dohodkov v prvem četrtletju leta 2021 povečala na 107,2 odstotka, medtem ko je v zadnjem četrtletju leta 2019 ta znašal 101,9 odstotka. ESRB je navedel, da so tveganja na stanovanjskem trgu povečana tudi na Norveškem, Nizozemskem, Švedskem, Danskem in v Luksemburgu, kjer so ravni dolga gospodinjstev najvišje. V vseh petih državah so namreč ravni dolga presegle 180 odstotkov dohodka.

Nemška ekonomistka Isabel Schnabel, ki je trenutno članica izvršnega odbora ECB, pravi, da ECB pri ocenjevanju inflacije »ne more zanemariti« skokovitega porasta cen nepremičnin. Schnablova meni, da razcvet na področju nepremičnin povečuje tveganje, da bi pri zaostrovanju denarne politike ukrepali prepozno. ECB mora pri ocenjevanju visoke stopnje inflacije in odločanju o tem, kako hitro naj zaostri denarno politiko, upoštevati »nepredstavljivo« rast cen nepremičnin, je dejal eden od njenih vodilnih uslužbencev.

Za razliko od ZDA evroobmočje v svoje podatke o inflaciji ne vključuje stroškov lastništva nepremičnine, vendar je ECB lani sporočila, da bo začela večletni proces vključevanja stroškov lastniških stanovanjskih nepremičnin v svojo ciljno merilo inflacije. Svet ECB se je sicer pred nekaj dnevi sestal in napovedal hitrejše prenehanje neto nakupov sredstev, kot je bilo načrtovano, poleg tega pa naj bi se s tem pripravil na prvo zvišanje obrestnih mer v več kot desetletju, o čemer smo že pisali. Zvišanje obrestnih mer naj bi znižalo stopnjo inflacije.