Nemško gospodarstvo je spet zaživelo

Nemčija je v letu 2021 beležila 2,7-odstotno gospodarsko rast, je sredi januarja objavil nemški zvezni statistični urad. Lanskoletni nemški bruto domači proizvod je v tekočih cenah znašal 3564 milijard evrov. Ko ta znesek delimo s številom prebivalcev Nemčije (okoli 83,2 milijona), ugotovimo, da je BDP na prebivalca znašal 42.839 evrov. Za primerjavo: Slovenski BDP na prebivalca je nekoliko višji od polovice nemškega. Slovenski BDP, merjen s standardi kupne moči, dosega približno dve tretjini nemškega.

Nemški BDP je v absolutnem smislu že vrsto let četrti največji na svetu. Na seznamu največjih svetovnih gospodarstev so na prvem mestu ZDA, druga je hitrorastoča Kitajska, tretja pa Japonska. Za Nemčijo je na petem mestu Združeno kraljestvo, šesta je Indija, sedma Francija, osma Italija, deveta Kanada in deseta Južna Koreja. Rusija, Avstralija in Brazilija so na 11.-13. mestu, a v tem primeru razvrstitev ni enoznačna, saj se podatki o BDP teh držav, ki jih posredujejo Mednarodni denarni sklad, Združeni narodi in Svetovna banka, razlikujejo. Nemčija je nedvomno četrta na svetu, saj je output njenega gospodarstva za približno četrtino višji od Združenega kraljestva, ki se uvršča na peto mesto lestvice.

Največje in najdražje bivališče na svetu na dražbi

Tudi v letu 2021 je bil splošni gospodarski trend v veliki meri odvisen od pandemije covida-19; od širjenja bolezni in ukrepov za njeno zajezitev. Svetovno gospodarstvo se je soočilo z novim dejstvom; s pomanjkanjem večjega števila surovin in polizdelkov. Dr. Georg Thiel, prvi človek nemškega zveznega statističnega urada, ugotavlja, da se je lani v takšnih razmerah domače gospodarstvo dobro odrezalo, a še ni doseglo ravni pred pandemijo. Leta 2019 je bil nemški BDP za dva odstotka višji kot leta 2021.

Zasebna potrošnja v državi se je po padcu za 5,3 odstotka v letu 2020 lani povečala za 3,1 odstotka, kar pomeni, da je še vedno za dobra dva odstotka nižja kot pred pandemijo. Državna poraba gre le navzgor; po sedemodstotni rasti v letu 2020 se je tudi lani močno povečala, in sicer za 6,6 odstotka. Preliminarni podatki o državnem primanjkljaju kažejo, da je ta leta 2021 znašal skoraj 154 milijard evrov, kar predstavlja 4,3 odstotka BDP. To je drugi največji primanjkljaj v zgodovini sodobne Nemčije.

Bistveno večji državni primanjkljaj je bil zabeležen leta 1995, ko je država prevzela vse dolgove takratnega Treuhandanstalta (skrajšano Treuhand), institucije, ki je bila ustanovljena v zadnji fazi Vzhodne Nemčije (NDR) za 'socialno tržiščno privatizacijo' državnih podjetij v NDR. Kmalu zatem se je NDR združila z Zahodno Nemčijo (BRD). Združena Nemčija je po nekaj letih nase prevzela dolgove zaradi privatizacije vzhodnonemških podjetij, ki jih je Treuhand večinoma zaprl. Njihovi skupni dolgovi so znašali več kot 200 milijard takratnih nemških mark. Tako je z vsemi drugimi odhodki in prihodki nemški proračunski primanjkljaj leta 1995 poskočil na rekordnih 9,9 odstotka BDP.

Dresden, Nemčija. Foto: Shutterstock

Izjemno velik vpliv enega podjetja - BioNTech

Lani je bila rast zabeležena v številnih nemških gospodarskih vejah, ne pa v vseh. Najslabše rezultate so beležile storitvene dejavnosti na področju športa, kulture in zabave, ki so imele v letu 2021 skupno skoraj 10 odstotkov manj prometa kot v letu 2019, ko še ni bilo pandemije. Nemška zunanja trgovina ponovno beleži dobre rezultate. Lani se je izvoz glede na leto 2020 povečal za 9,4 odstotka, uvoz pa za 8,6 odstotka. Celoten zunanjetrgovinski promet je v letu 2021 skoraj dosegel tistega iz leta 2019.

Posebna zanimivost lanskoletnega nemškega celotnega gospodarskega rezultata je, da je le eno podjetje zaslužno za skoraj petino od omenjenih 2,7 odstotka, kolikor je znašala rast BDP. To je BioNTech iz Mainza, biofarmacevtsko podjetje, ki je v sodelovanju s Pfizerjem razvilo eno najbolj prodajanih cepiv proti covidu-19. »Ne spomnim se, da bi imelo kdajkoli le eno podjetje tako velik vpliv na rast nemškega BDP,« je za nemški dnevni časopis Handelsblatt povedal Sebastian Dullien, direktor inštituta za makroekonomijo in konjunkturne raziskave iz Düsseldorfa.

Razkošna italijanska rezidenca z zgodbo o da Vincijevi Mona Lizi

BioNTech je v prvem četrtletju leta 2021 ustvaril skoraj 2,05 milijarde evrov prihodkov, v drugem četrtletju več kot 5,3 milijarde, v tretjem pa skoraj 6,1 milijarde evrov. Če je promet v četrtem četrtletju stagniral (končni poslovni podatki za leto 2021 bodo objavljeni 30. marca 2022), znašajo lanskoletni skupni prihodki BioNTecha nad 19 milijard evrov.

V letu 2019, ko še ni bilo pandemije, je to podjetje zaslužilo 109 milijonov evrov in imelo negativni poslovni izid (EBIT - dobiček pred obrestmi in davki) v višini 182 milijonov evrov. Leta 2020 je ustvarilo 482 milijonov evrov prihodkov in še vedno negativni EBIT v višini 146 milijonov. Ocenjuje se, da je EBIT BioNTech leta 2021 znašal vsaj 13,5 milijarde evrov. Podobno velik dobiček pričakujejo tudi v letu 2022.

Se obdobje cenovno ugodnih letov zaključuje?