Nemška vlada razmišlja o uvedbi delniške pokojnine

Angela Merkel se še ne more upokojiti. Do sestave nove vlade ostaja nemška zvezna kanclerka. Dober mesec po zveznih volitvah se prva, tretja in četrta najmočnejša stranka (Socialdemokratska (SPD) s 25,7 odstotka; Zeleni s 14,8 odstotka in Svobodna demokratska stranka (FDP) z 11,5 odstotka glasov) dogovarjajo o koalicijski vladi. Koalicijski program naj bi objavili do konca novembra. Barva SPD je rdeča, Zeleni so poimenovani po zeleni barvi, barva liberalnega FDP pa je rumena, zato bo to »semaforska« koalicija.

Te tri stranke se v marsičem razlikujejo, vendar soglašajo glede nekaterih vprašanj. Med njimi je nekaj na videz ne pretirano pomembnih, a z močnim medijskim odmevom. Odgovori nanje bi morali pokazati, da je Nemčija odprta družba, ki neguje raznolikost. Socialni demokrati, zeleni in liberalci verjetno nimajo nič proti temu, da bi dobili istospolni partnerji vse tiste pravice, kot jih imajo heteroseksualni, poročeni pari. Med njimi obstaja tudi soglasje o olajšanju življenja transspolnih oseb (ocenjeno je, da jih je v celotni populaciji približno 0,1 odstotka), da bi lažje spremenili ime kot zdaj ipd. Strinjajo se tudi glede legalizacije osebne porabe konoplje. Semaforska koalicija bo najverjetneje odpravila paragraf 2019a nemškega kazenskega zakonika, ki oglaševanje splava opredeljuje kot kaznivo dejanje.

Globalno pomanjkanje magnezija ogroža proizvodnjo avtomobilov

Na dnevnem redu bodoče koalicije je tudi vprašanje priseljevanja v Nemčijo in pridobitve državljanstva. Lani je nemško državljanstvo prejelo približno 110.000 ljudi. Tujec mora živeti v Nemčiji vsaj osem let, da lahko zaprosi zanj. SPD, Zeleni in FDP želijo ta rok skrajšati in ne nasprotujejo dvojnemu državljanstvu. Sosednja Avstrija na primer ne dovoljuje dvojnega državljanstva. Oseba, ki želi pridobiti avstrijsko državljanstvo, se mora najprej odreči predhodnemu.

Semaforska koalicija bo verjetno končno izpolnila staro željo gospodarstvenikov, da se kvalificirani delovni sili olajšala izdajanje delovnih dovoljenj. Morda bo Nemčija za takšne priseljence uvedla sistem točkovanja za izdajanje dovoljenj, kot ga že dolgo časa imajo nekatere druge države z reguliranim, konstantnim priseljevanjem. Nova nemška vlada bo mogoče znižala starostno mejo za udeležbo na volitvah na 16 let, kot so to uvedli v Avstriji. Je pa v te namene treba spremeniti nemški temeljni zakon (ustavo), za kar je nujna dvotretjinska večina v parlamentu. SPD, Zeleni in FDP imajo 416 od skupno 736 poslancev Bundestaga, kar je daleč od minimalnega števila 491, ki je potrebno za spremembo ustave. Semaforska koalicija bi za to potrebovala podporo bodisi konservativne CDU/CSU (197 poslancev) bodisi skrajno desne stranke AfD (83) v nemškem parlamentu.

Parlament v Berlinu. Foto: MICHELE TANTUSSI / Reuters

Večja neznanka je, kaj bo skupni imenovalec koalicijskih strank pri zahtevnejših družbenih vprašanjih, kot sta podnebna politika ali pokojninski sistem, ki ga je treba reformirati. Mnogi se sprašujejo, ali bo nova vlada prvič v zgodovini ZR Nemčije del pokojninskih skladov z zakonom usmerila na trg vrednostnih papirjev. Točno to namreč predlagajo liberalci.

FDP je februarja objavila »konceptualni dokument« avtorja Johannesa Vogla, odgovornega v poslanskem klubu FDP za trg dela in pokojninsko politiko, in Christiana Dürra, podpredsednika poslanskega kluba FDP. Predlog liberalcev je, da Nemčija uvede zakonsko obveznost, da se del vplačil za pokojnine usmerja na trg vrednostnih papirjev. Hkrati se zavzemajo za olajšanje priseljevanja kvalificirane delovne sile po zgledu Kanade in Nove Zelandije.

Vogel in Dürr opozarjata, da je Nemčija ena izmed držav z najstarejšo povprečno starostjo prebivalstva na svetu. »Demografski trendi grozijo, da bodo močno omejili učinkovitost naše socialne države.« Ljudje, ki so rojeni v času po drugi svetovni vojni, gredo zdaj v pokoj. Povprečna pričakovana življenjska doba prebivalstva raste in število upokojencev se iz leta v leto povečuje. Nemčija je morala v proračunu za leto 2020 prvič subvencionirati pokojninske sklade z več kot 100 milijardami evrov, že leta 2023 bo ta znesek dosegel 120 milijard evrov.

Evergrande z neuspešnim poslom korak bližje propadu

Švica, Švedska in nekatere druge države so uvedle »delniške pokojnine« kot enega od stebrov svojih pokojninskih sistemov. Vogel in Dürr predlagata, da se od 18,6 odstotka - kolikor se od bruto plače delavca v Nemčiji vplačuje v pokojninsko blagajno (od tega eno polovico plača delodajalec, drugo delavec) - dva odstotka vloži v »delniško pokojnino«.

Res je, da ima ta model – ki omogoča, da dobijo manj premožni sloji upokojencev in širše prebivalstvo določen dobiček od delnic podjetij z vsega sveta – nekaj prednosti. To pa predvsem zato, ker delnice dolgoročno prinašajo več kot bolj konzervativne oblike naložb. Vendar pa življenje kaže, da lahko v obdobjih resnih kriz vrednosti delnic tudi drastično padejo in sicer za več kot 40 odstotkov. Temu smo bili priča nedolgo nazaj; v času finančne krize v obdobju 2008/2009.