Nemčija preizkuša temeljni dohodek; državljanom dodelila 1200 evrov mesečno

Nemčija je začela z novo triletno raziskavo, v kateri želi ugotoviti kako UTD vpliva na gospodarstvo in blaginjo državljanov.

V okviru študije bo 120 oseb tri leta prejemalo 1200 evrov mesečno - znesek tik nad pragom revščine v Nemčiji -, raziskovalci pa bodo svoje izkušnje primerjali z drugo skupino 1380 ljudi, ki dodatka ne bodo dobili.

Vsi udeleženci bodo morali tekom raziskave izpolnjevati različne vprašalnike o svojem življenju, delu in čustvenem stanju, da bi raziskovalci uvideli, ali je UTD pomembno vplival na njihov vsakdan.

Študijo, ki jo izvaja nemški inštitut za ekonomska raziskovanja v sodelovanju z inštitutom Max Planck za raziskovanje kolektivnega blaga, je financiralo 140.000 zasebnih donatorjev, ki podpirajo združenje Mein Grundeinkommen. Skupino, ki od leta 2014 preučuje UTD in z donacijami svojih podpornikov že od ustanovitve, 668 osebam mesečno nakazuje tisoč evrov.



UTD ponazarja dohodek, ki ga država oziroma politična skupnost izplačuje individualno, trajno, v poenoteni višini in rednih časovnih presledkih vsem svojim prebivalcem oziroma članom skupnosti, in sicer ne da bi pri tem zahtevala sedanjo ali preteklo ekonomsko aktivnost oziroma katero izmed drugih oblik družbeno koristnih aktivnosti in pripravljenost sprejeti ponujeno delo in ne da bi preverjala premoženjsko stanje ali dohodke posameznika. 

Zagovorniki UTD trdijo, da bi slednji med državljani zmanjšal neenakost in izboljšal počutje z zagotavljanjem večje finančne varnosti. Nasprotniki menijo, da gre za predrago obliko pomoči, ki bi ljudem odvračala željo po zaposlitvi.

Ideja je v zadnjih letih postala privlačna med finančnimi krizami in vse večjo neenakostjo med državljani nekaterih zahodnih državah.

Jürgen Schupp, ki vodi študijo, je za nemški časnik Der Spiegel dejal, da bo idejo o UTD pozitivno podkrepil z ustvarjanjem novih znanstvenih dokazov.

»UTD je na obeh straneh oblikovan s klišeji: Nasprotniki trdijo, da bi ljudje s prejemanjem UTD prenehali delati, da bi se na kavču dolgočasili in basali s hitro prehrano. Zagovorniki pa trdijo, da bodo ljudje še naprej opravljali delo, postali bolj ustvarjalni in dobrodelni ter rešili demokracijo,« je povzel Schupp.

»Mimogrede, ti stereotipi prehajajo tudi v ekonomske simulacije kot predpostavke o domnevnih stroških in koristih UTD. To lahko izboljšamo, če te stereotipe nadomestimo z empirično dokazanim znanjem,« je še dodal.

Najbolj poznam je finski eksperiment 

Finska je skoraj dve leti eksperimentirala z obliko UTD: od januarja 2017 do decembra 2018 je 2000 brezposelnih Fincev dobivalo 560 evrov na mesec. Toda raziskovalci, ki stojijo za tem preizkusom, trdijo, da čeprav so se ljudje brez dela počutili srečnejše, to ni vodilo do višje zaposlenosti v državi.

Ideja o UTD je sicer stara že desetletja. V praksi pa preprosto manjka znanstveno trdna podlaga. Nemci so se tako odločili na svojo roko raziskati ali je UTD lahko prihodnost socialne države oziroma pot do pravičnejše družbe, v kateri eksistencialni strah ne igra več vloge, ali pa so univerzalni temeljni dohodki držav le sanje, predragi, s posledico, da komaj kdo hodi v službo?