Največja javna hiša v Evropi je propadla

12-nadstropna Pascha z 9.000 kvadratnimi metri je glavna znamenitost v mestu Köln v Nemčiji. S približno 120 prostitutkami, več kot 80 zaposlenimi in do 1000 strankami dnevno je tudi ena največjih javnih hiš na svetu.

Bordel so odprli januarja 1972 v Hornstraße pod imenom »Eros Center«. To je bila prva evropska stolpnica. Leta 1995 je bordel prevzel Hermann »Pascha« Müller in ga poimenoval po svojem vzdevku. Kasneje je Müllerjeva skupina dodala hiše z istim imenom še v Salzburgu, Münchnu in Linzu.

Bordel je prostitutkam za 180 evrov na dan oddajal 126 sob. Najemnina je vključevala prehrano, zdravstveno oskrbo in 20 evrov davka, ki ga oblasti poberejo na prostitutko na dan. Najemnice so bile državljanke številnih držav, približno 30 odsotkov pa je bilo domačink. Nekatere so najeto sobo uporabljale kot »pisarno«, druge so tam tudi živele.  

Hiša je bila do nedavnega odprta 24 ur na dan; stranke so morale za vstop plačati vstopnino v višini 5 evrov in se nato neposredno pogajati z ženskami, ki so delale samostojno.  

Prvo nadstropje je bilo rezervirano za poceni storitve, drugo pa za transspolne prostitutke. V hiši je tudi hotel, nočni klub s plesalkami, več barov in ločen bordel v klubskem slogu v zgornjih nadstropjih. 

Epidemija ni odnesla strank, krive so nemške oblasti

»Končali smo,« je za javni nemški časopis Express dejal direktor bordela Armin Lobscheid. Prostitucija je namreč od izbruha virusa covid-19 v državi prepovedana.

Lobscheid je pokritiziral ravnanje nemške oblasti v času epidemije v državi - zlasti njihovo sposobnost ugotavljanja, kdaj bo podjetje lahko nadaljevalo z delom.

»Uradniki so nam vsaka dva tedna sporočili, da vrat še ne smemo odpreti. Tako nismo mogli načrtovati. Morda bi bankrot preprečili s pomočjo bank, če bi nam obljubili, da se lahko stvari uredijo v začetku prihodnjega leta,« je dejal.

Dekleta med pandemijo še vedno prodajajo erotične storitve, vendar brez plačila davkov, je dodal in izrazil zaskrbljenost, saj bi lahko zaprtje legalnih javnih hiš prostitutke prisililo delati na črno.

Dolga zgodovina javnih hiš

Spomnimo, da so v srednjeveški Evropi javne hiše prvič omenjene 12. stoletja. Trst je dobil urejeno javno hišo leta 1421. V 16. stoletju so slednje začeli omejevati, vzrok je bila predvsem epidemija sifilisa. Proces je trajal do 19. stoletja, takrat je urejanje prostitucije s predpisi povzročilo razvoj skrivne prostitucije zunaj javnih hiš.

V osemdesetih letih 19. stoletja so bile javne hiše tudi v vseh večjih mestih sedanjega slovenskega ozemlja. V Ljubljani sta obstajali dve, v Mariboru sedem, po ena v Celju in Novem mestu.

Javne hiše so bile prepovedane leta 1919, vendar se v praksi prepoved ni uveljavila. S sprejetjem zakona o preprečevanju spolnih bolezni 1934 so bile javne hiše prepovedane in zaprte. V večjih mestih so jih ponovno odprli med drugo svetovno vojno, po njej so jih ponovno zaprli in prepovedali.

Danes se erotične storitve skrivajo pod imeni različnih masažnih in kozmetičnih salonov.