Najstnika med poletnimi počitnicami odkrila 1100 let star zaklad

Zlati kovanci, pokopani v glinenem kozarcu, so bili odkriti na arheološkem najdišču v mestu Javne v osrednjem Izraelu, je v ponedeljek sporočil izraelski urad za antikvitete (IAA).

Robert Kool, strokovnjak za numizmatiko pri IAA, je dejal, da zlatniki segajo v obdobje konec 9. stoletja, ko je bila regija pod nadzorom islamskega Abasidskega kalifata, dinastije, ki je upravljala z ozemljem od sodobne Alžirije do Afganistana. Kovanci - skupaj 425 - so bili narejeni iz čistega 24-karatnega zlata in skupaj tehtajo 845 gramov.

»S takšno vsoto bi človek lahko kupil razkošno hišo v eni najboljših sosesk v Fustatu, ogromni premožni prestolnici Egipta v tistih dneh,« je dejal Kool.



Najdba tako velikega števila zlatih kovancev je izjemno redka, so dejali arheologi, saj so zlato pogosto topile in ga znova uporabljale poznejše civilizacije.

»Čudovito je bilo. Kopal sem in v zemlji nenadoma zagledal nekaj, kar je bilo podobno zelo tankemu listju,« izkušnjo opisuje Oz Cohen. »Ko sem bolje pogledal, sem spoznal, da gre za zlatnike. Zares je bilo vznemirljivo najti tako poseben in star zaklad.«


Po besedah vodij izkopavanj Liat Nadav-Ziv in Elieja Hadada so kovanci iz čistega zlata, ki ne oksidira na zraku, v odličnem stanju, kot bi bili pokopani dan prej. Najdba nakazuje, da je med prebivalci območja in odročnimi območji potekala mednarodna trgovina.

Kolekcija zlatnikov vsebuje polne dinarje, pa tudi kakšnih 270 manjših novcev, ki so jih uporabljali kot neke vrste drobiž. Eden teh je še posebno redek kos, saj prikazuje fragment bizantinskega cesarja Teofila, ki je bil kovan v sosednji cesarski prestolnici Carigradu, je dejal Kool in dodal, da fragment krščanskega cesarja, govori o povezavah med imperiji, tako v času vojne kot miru.