Nadomestila za malico bodo za nekatere višja. Ste med njimi?
S plačami za september bodo predvidoma nekateri zaposleni prejeli višji neto znesek za prehrano med delovnim časom. Ministrstvo za finance namreč vladi predlaga zvišanje neobdavčenih prejemkov za malico. Nekateri zaposleni bodo imeli od tega neposredno korist z višjim neto izplačilom, nekaterim pa omogoča manevrski prostor za pogajanja za zvišanje nadomestila za malico, pravi sindikalist Jakob Počivavšek.
Mnistrstvo za finance predlaga, da se višina, do katere se povračilo stroškov za prehrano med delom ne všteva v davčno osnovo, poveča s 6,12 evra na 7,96 evra za vsak dan, ko je delodajalec prisoten štiri ure ali več. Če je delojemalec na delu prisoten deset ur ali več, se višina, do katere se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva povračilo stroškov za prehrano med delom, zvišuje z 0,76 evra na 0,99 evra za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu, je razvidno iz gradiva, ki so ga na ministrstvu pripravili za obravnavo na vladi. Finančno ministrstvo predlaga, da se nova pravila začno uporabljati za povračila stroškov za prehrano med delom za september.
»S spremembami uredbe se upošteva trend višanja rasti cen hrane, ki vpliva tudi na višanje stroškov delojemalcev za prehrano med delom,« pravijo na ministrstvu. Predlagano zvišanje sledi povprečni višini rasti povračil stroškov prehrane med delom od zadnje uskladitve leta 2008 do letos, to je v višini 30 odstotkov. Predsednik sindikata Pergam Jakob Počivavšek ta ukrep pozdravlja
Kdo bo imel višji prejemek?
Vsi zaposleni ne bodo deležni višje davčne olajšave, saj njihov prejemek za prehrano že zdaj ne dosega maksimalnega zneska, ki se ne všteva v davčno osnovo. Med njimi so denimo javni uslužbenci, katerih regres za prehrano od 1. julija znaša 4,94 evra. Zaradi rasti cen prehrambnih izdelkov je to 15 centov več kot v prvi polovici leta. Javni uslužbenci tako na mesec prejmejo tri evre več kot v prvih šestih mesecih.
V zasebnem sektorju pa je višina nadomestila za malico v posamezni dejavnosti določena s kolektivno pogodbo ali internim pravilnikom delodajalca. Nekatere kolektivne pogodbe, denimo trgovska, določajo najvišji znesek nadomestila v višini, da se ta ne všteva v davčno osnovo dohodka. Tem zaposlenim se bo torej nadomestilo povišalo.
Od tega ukrepa bodo imeli neposredno koristi tisti, ki imajo povračilo stroška za malico vezano na uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov. Nekatere kolektivne pogodbe imajo taka določila, pravi Jakob Počivavšek. »Nekateri pa imajo v kolektivni pogodbi določen nižji znesek nadomestila od 6,12 evra. Po mojih izkušnjah se nekateri delodajalci niso bili pripravljeni pogovarjati o zneskih, ki bi se šteli v davčno osnovo. Ta ukrep odpira dodaten manevrski prostor za pogajanja o kolektivnih pogodbah za dvig nadomestil,« dodaja. Tako velja tudi za javni sektor, kjer uslužbenci od tega ukrepa neposredno ne bodo imeli nič. »Lahko pa da bo tudi tu nadomestilo za malico predmet pogajanj, a to je stvar, ki jo moramo dogovoriti na sindikalni strani in nato še z vlado,« pravi Počivavšek.
Ministrstvo pričakuje odlog zvišanj plač
Ta ukrep bi lahko zamaknil dvige plač zaradi naraščajočih življenjskih stroškov ali pa bi delavci oiroma sindikati, vsaj na začetku, zaradi tega pristali na manjše zvišanje plač, menijo na finančnem ministrstvu. Ocenjujejo, da bi ta zamik lahko trajal okoli tri mesece. Za vsak mesec, ko bo ta ukrep nadomestil dvig plač, bo izpad javnofinančnih prihodkov okoli devet milijonov evrov, od tega tri milijone evrov pri dohodnini in šest milijonov evrov pri prispevkih za socialno varnost. Gre za znesek javnofinančnih prihodkov, ki bi ga prineslo zvišanje plač, ki se bo torej po oceni ministrstva zaradi dviga povračila stroškov prehrane zgodil nekoliko kasneje ali pa bo zvišanje plač manjše.
Vlada je zaradi visokih cen goriv pred poldrugim mesecem že zvišala neobdavčeno povračilo stroškov za prevoz na delo. Počivavšek k temu dodaja, da je v uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov še nekaj izplačil – denimo odpravnine ob upokojitvi, solidarnostne pomoči, nadomestilo za ločeno življenje –, ki bi jih bilo treba uskladiti.
Preberite še:
Več iz rubrike
Do konca oktobra več stečajev kot celo lansko leto
Prepozno predlaganje stečajnih postopkov je velik problem slovenske zakonodaje.
Golob napovedal skrajšani delovnik za prizadete v posameznih dejavnostih
Vrh gospodarstva je v sklepu vlado pozval, naj takoj zagotovi ukrepe za izboljšanje konkurenčnosti in gospodarske varnosti.