Na večini slovenskih kopalnih mest varovanje pred utopitvami in poškodbami ni urejeno

Naravnih kopališč z upravljalcem je v Sloveniji 18; 14 jih je na morju, tri na Blejskem jezeru in eno na Šobčevem bajerju. Na teh kopališčih so med obratovalnim časom zaposleni reševalci iz vode in imajo na voljo tudi vso opremo za reševanje in nudenje prve pomoči, upravljavec kopališča pa zagotavlja urejenost, red in čistočo.

Ostalih 30 območij na seznamu kopalnih voda pa so kopalna območja, na katerih pa varovanje pred utopitvami in poškodbami ni urejeno. Ljudje se tam kopajo izključno na lastno odgovornost. »Če je neko območje v Sloveniji razglašeno za kopalno vodo, to pomeni predvsem, da Agencija RS za okolje (Arso) redno preverja mikrobiološko oziroma kakovostno ustreznost kopalne vode ter da se tam kopa večje število ljudi. Status še ne pomeni, da je to uradno kopališče,« so zapisali na ministrstvu.



Kopalno območje je sicer tisto, kjer se kopa ali se pričakuje, da se bo kopalo veliko število ljudi, in kopanje ni trajno prepovedano ali trajno odsvetovano. Pravilnik o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje kopalnih voda določa še več kriterijev, denimo da kopanje ni v nasprotju z drugimi rabami vode, da na tem območju ni izpustov odpadnih voda, kopanje nima negativnega vpliva na obratovanje objektov vodne infrastrukture, obratovanje objektov vodne infrastrukture ne predstavlja tveganja za varnost in zdravje kopalcev ter je breg reke, obala jezera ali obala morja primerna za kopanje na odseku dolžine najmanj 100 metrov.

Kriterijev je sicer še več, denimo da območje ne posega na vodovarstveno območje, če gre za ogrožanje varovanega ali zavarovanega območja, če je območje erozijsko ali plazljivo oziroma če njegove naravne hidromorfološke značilnosti izkazujejo tveganje za varnost ali življenje kopalcev, poroča STA.
 

Obeta se posodobitev seznama kopalnih voda

Predlog kopalnih voda v sodelovanju z drugimi ministrstvi in strokovnimi organi pripravi okoljsko ministrstvo, vlada pa določi kopalne vode in vrste ter način izvajanja nalog upravljanja kakovosti kopalnih voda. Tudi spremembe predlaga okoljsko ministrstvo.

Inštitut za vode RS je pred kratkim pripravil nove strokovne podlage za določitev oziroma posodobitev območij kopalnih voda v Sloveniji. Iz teh sledi, da je nekaj obstoječih območij predlaganih za ukinitev, nekaj za spremembe in nekaj za nova oziroma dodatna območja kopalnih voda.

»So pa to samo strokovne podlage, ki so trenutno v internem usklajevanju znotraj institucij ministrstva za okolje in prostor, kasneje pa se bodo usklajevale tudi z javnostmi in občinami ter drugimi ministrstvi. Več informacij zato v tem trenutku žal še ne moremo podati,« so pojasnili.
 

Velika vloga lokalnih skupnosti

Na splošno na okoljskem ministrstvu poudarjajo, da je na slovenskih vodotokih kopanje na lastno odgovornost dovoljeno povsod, kjer ni izrecno prepovedano. V Sloveniji je sicer več deset tisoč kilometrov vodotokov, zato povsod ni mogoče postavljati obvestilnih ali opozorilnih tabel. Ministrstvo za okolje je pristojno le za označevanje na območju kopalnih voda.


Za druge površine, ki niso kopališče ali nimajo statusa kopalnih voda, pa je pristojna lokalna skupnost. Ta je dolžna, da glede na geografske, poselitvene, vremenske, tehnične in druge razmere predpiše posebne ukrepe za varstvo pred utopitvami v naselju ter zunaj naselja na vodnem zemljišču ali zemljišču ob njem.

Ravno tako je v pristojnosti lokalne skupnosti, da prepove ali omeji športne dejavnosti ali dejavnosti v prostem času na delu vode, kjer obstaja posebna povečana nevarnost utopitve. Načina, kako bo to lokalna skupnost izvedla, država ne predpisuje.

Tudi za varstvo pred utopitvami sta pristojna ministrstvo za obrambo oziroma njihov organ Uprava RS za zaščito in reševanje ter lokalna skupnost, so še spomnili na okoljskem ministrstvu.