Na slovenska tla pripeljali inovacijo med pijačami

Kaj nas v trgovini sploh lahko še preseneti? Pijača hard seltzer. Že veste, kaj je to?
Fotografija: Nord. FOTO: Osebni arhiv
Odpri galerijo
Nord. FOTO: Osebni arhiv

Če so se še malce več kot trideset let nazaj na naših tleh kupci srečevali s problemom premajhne izbire med produkti, se danes s tem problemom ne srečujemo več.
 
Novo tržno nišo v Sloveniji je odkrila mlada ekipa iz Tolmina. Gre za gazirano pijačo z nizko vsebnostjo alkohola, ki je bolj kot v Evropi znana na drugi strani Atlantskega oceana. Izraz seltzer se v ZDA uporablja za gazirano vodo, pridevnik ‘hard’ pa označuje, da gre za alkoholno pijačo. Posebna je ravno zato, ker vsebuje zelo malo ali nič sladkorja in drugih sladil, ogljikovih hidratov in glutena, zato je primerna tudi za ljudi s posebnimi dietami, njena kalorična vrednost pa je tako pol manjša kot pri pivu, količina alkohola, ki se pridobi s procesom fermentacije, pa okoli 4 do 6-odstotna.

Nord celotna ekipa (Romina, Tadej, Sebastjan, Gašper). FOTO: Osebni arhiv
Nord celotna ekipa (Romina, Tadej, Sebastjan, Gašper). FOTO: Osebni arhiv

 

»Zgodba se je začela z vprašanjem: Ali v Sloveniji nimate White Clawa?«

 
Da je alkoholna oblika ameriške »club sode« (gazirana voda, op.p) nekaj, kar v Sloveniji, pa tudi po večini Evrope, sploh ne obstaja, sta leta 2019 ugotovila Romina Gerbec in Gašper Sovdat, mlada podjetnika iz Tolmina, ki delujeta znotraj lastne butične marketinške agencije.
 
Nord razvoj pisarna (prva faza). FOTO: Osebni arhiv
Nord razvoj pisarna (prva faza). FOTO: Osebni arhiv
»Na festivalu Punk Rock Holiday, kjer sem delala, je manager ene izmed glasbenih skupin spraševal, če bi lahko dobil pijačo White Claw. Ni mi bilo jasno, o čem govori, pa mi je potem razložil, da je to pijača, ki jo v Ameriki vsi pijejo, in hkrati vodilni hard seltzer svetu. Takrat sploh nisem vedela, kaj pomeni hard seltzer. Poslala sem sporočilo Gašperju, da morava to preveriti. Ker sva že večkrat govorila, kako trendi v Slovenijo prihajajo z zamikom (obsesija z ginom, burgerji, domače predelanim pivom ipd.), sva vedno spremljala trende drugje. To pijačo sva sprva nameravala uvažati, a nato sva začela razmišljati, da bi razvili lasten hard seltzer. Poiskala sva ekipo, ki jo zdaj sestavljamo štirje, poleg naju še Sebastian Rejc in Tadej Feregotto,« o začetkih Norda pove Romina Gerbec.  
 
Mlad kolektiv je sprva pritegnil opis pijače, ki ne vsebuje sladkorja in nima okusa po alkoholu. Tako so pričeli eksperimentirati znotraj majhne pisarne v centru Ljubljane in potrebno je bilo kar nekaj poskusov, da je bil napitek užiten.
 
»Zanimivo je bilo to, da na začetku sploh nismo vedeli, kaj hočemo doseči, kakšna je ta pijača, kakšen okusa ima, itd. Na evropskem trgu ni bilo še nobenega hard seltzerja, in prvi, ki smo ga lahko dobili, je bil Dirty Hard Seltzer iz Velike Britanije. Potem smo uspeli dobiti še eno pošiljko vzorcev iz ZDA, da smo lahko dobili boljši občutek, za kaj sploh gre,« doda Gašper Sovdat.
 

Slovenski Nord iz pisarne v garažo in proizvodnjo 

 
Nord razvoj garaža (druga faza). FOTO: Osebni arhiv
Nord razvoj garaža (druga faza). FOTO: Osebni arhiv
Njihov prvotni cilj je sicer bil imeti pripravljeno pijačo do poletja 2020, da bi jo lahko promovirali na dogodkih in festivalih, a nato se je zgodila epidemija koronavirusa. Med prvo karanteno so domači laboratorij iz pisarne preselili v garažo in tam dokončali recepturo, ki je po njihovem mnenju presenetljivo izpadla veliko bolje od nekaterih tujih produktov. V naslednji fazi so se odločili, da bodo za proizvodnjo in polnjenje poiskali zunanjega izvajalca, povezali so se z mikropivovarno Lobik iz Ruš in proizvodnjo zagnali v septembru 2020. 
 
Ker je ekipa precej marketinško in ekonomsko podkovana, je že od vsega začetka bila pomembna razdelanost blagovne znamke, ciljne publike in prednosti, ki so jih želeli izpostaviti.
 
»Za ime Nord smo se odločili, ker se nam zdi, da deluje sveže, tako kot pijača sama. Tudi vizualna podoba produkta sledi temu z nekakšnim nordijskim pridihom, minimalizmom in belino – primerno pijači, ki vsega skupaj vsebuje 4 sestavine (vodo, CO2, aromo in 4 odstotke alkohola),« pojasni mlada podjetnica.

 


 

Kako trgu predstaviti nov produkt v času v pandemije?

 
Vsekakor je lansirati novost na trg pijač v času pandemije kar izziv. Odpadli so promocijski dogodki, potem so se ponovno zaprli tudi vsi bari in restavracije.
Nord začetek proizvodnje pivovarna Lobik (tretja faza). FOTO: Osebni arhiv
Nord začetek proizvodnje pivovarna Lobik (tretja faza). FOTO: Osebni arhiv

 
Običajno se pijačo najprej predstavi horeca (hotels, restaurants, cafes) segmentu, zdaj pa to ni bilo mogoče. Osredotočili so se na splet, družbena omrežja in na spletno prodajo. Nad odzivom so bili pozitivno presenečeni, saj kljub temu, da smo se vsi navadili internetnega nakupovanja hrane in pijače, niso pričakovali, da bo toliko ljudi preko spleta pripravljenih kupovati tudi inovacijo med pijačami.
 
Kmalu so prodrli med ponudnike dostave hrane, z lanskim decembrom pa se lahko pohvalijo tudi s postavitvijo na police E. Leclerca Maribor, razložita.
 
Pohvalita se, da so do sedaj razvili tri okuse pijače in da bodo do poletja razvili še najmanj dva. Njihov poslovni načrt kaže na to, da bodo v letu po pandemiji produkt postavili na police vseh večjih slovenskih trgovcev in v širši regiji predstavili pijačo, ki je že osvojila Ameriko.
 

Več iz rubrike

Komentarji: