Na poljskem koruznem polju odkrili zaklad
Na Poljskem sta arheolog in duhovnik odkrila dragoceno najdbo iz srednjega veka.
Odpri galerijo
Kot poroča Live Science, sta na poljskem koruznem polju arheolog in duhovnik odkrila dragoceno najdbo iz srednjega veka, polno kovancev in zlatih prstanov. Dragocenosti, ki naj bi bile stare skoraj 900 let, so bile najdene v vasici Słuszków, ki se nahaja na zahodnem delu Poljske.
Najdba vključuje prek 6500 starodavnih predmetov. Adam Kędzierski, arheolog z Inštituta za arheologijo in etnologijo na poljski akademiji znanosti, je povedal, da so bili srebrni kovanci zaviti v tri platnene vrečke, zapakirani v košarico in vloženi v keramično posodo.
Kędzierski je območje skupaj s kolegi natančno preučil. Pri tem so si pomagali z detektorjem kovine. Ko so lokacijo natančneje opredelili, so na koruznem polju izkopali jamo. Pod zemljo so našli keramično posodo s srednjeveškimi dragocenostmi. Kędzierski je dejal, da je bila posoda izredno ohranjena. Nahajala se je 30 centimetrov pod zemljo, manjkal je le pokrov.
Kędzierski je povedal, da je bil zlat nakit v času srednjega veka prava redkost. Precej bolj je bil razširjen srebrni nakit. Zlati prstani bi lahko pripadali poljski dinastiji Piast, meni.
V prihodnje bodo raziskovalci analizirali in datirani dragocenosti, ki so del najdbe. Kot pravi Kędzierski, bo še posebej zanimivo ugotavljanje porekla zlatih okrasnih predmetov.
Najdba vključuje prek 6500 starodavnih predmetov. Adam Kędzierski, arheolog z Inštituta za arheologijo in etnologijo na poljski akademiji znanosti, je povedal, da so bili srebrni kovanci zaviti v tri platnene vrečke, zapakirani v košarico in vloženi v keramično posodo.
Kot je še dejal, do najdbe ne bi prišel, če mu ne bi pri tem pomagal lokalni duhovnik. Novembra 2020 je namreč obiskal Słuszków, da bi poizvedel več o srednjeveškem zakladu, ki naj bi se nahajal na lokaciji. Slednja ni bila v nobeni literaturi natančno opredeljena, a Kędzierski je vseeno upal, da bo zaklad našel in ga fotografiral za prihajajočo knjigo. Med bivanjem v teh krajih je slučajno naletel na duhovnika Jana Stachowiaka. Ta mu je povedal, kje naj bi se, po govoricah domačinov, lokacija nahajala.
PREBERITE TUDI:
Kędzierski je območje skupaj s kolegi natančno preučil. Pri tem so si pomagali z detektorjem kovine. Ko so lokacijo natančneje opredelili, so na koruznem polju izkopali jamo. Pod zemljo so našli keramično posodo s srednjeveškimi dragocenostmi. Kędzierski je dejal, da je bila posoda izredno ohranjena. Nahajala se je 30 centimetrov pod zemljo, manjkal je le pokrov.
Kovanci so bili večinoma srebrniki, na njih pa podoba križa. Predvidoma naj bi spadali v obdobje 11. in 12. stoletja. Kovanci naj bi se uporabljali na Češkem, Danskem, Madžarskem in v Nemčiji. Med njimi naj bi bili tudi taki, ki so pripadali nemškemu kralju Henryju III.
Kędzierski je povedal, da je bil zlat nakit v času srednjega veka prava redkost. Precej bolj je bil razširjen srebrni nakit. Zlati prstani bi lahko pripadali poljski dinastiji Piast, meni.
V prihodnje bodo raziskovalci analizirali in datirani dragocenosti, ki so del najdbe. Kot pravi Kędzierski, bo še posebej zanimivo ugotavljanje porekla zlatih okrasnih predmetov.
Več iz rubrike
Zgodba avtomobilskega dobavitelja v postopku transformacije
Zapleten proces prehajanja iz klasičnih montažnih postopkov v nove proizvodne procese
Razbijamo mite: kako resnično voditi finance podjetja
Ste podjetnik, ki skrbi za finance v podjetju? Če vas zanima, kako do finančne varnosti in uspešnosti, se prijavite na brezplačni webinar Bilance niso finance.