Otok Madagaskar dobesedno razpada

Madagaskar je četrti največji otok na svetu. Nahaja se 400 kilometrov stran od vzhodne Afriške obale. Gre za območje z ekvatorialnim in savanskim podnebjem. Na otoku so se zaradi dolgotrajne ločenosti od celinskega dela razvile številne endemične živalske in rastlinske vrste. Otok Madagaskar naj bi se sicer oblikoval že pred približno 88 milijoni let, ko se je zaradi delovanja tektonike ločil od indijske podceline.
 

Razpad Madagaskarja in vzhodnega dela Afrike 

Kot poroča Svetovni gospodarski forum​, ta afriški otok počasi razpada na manjše otoke zaradi tektonskih premikov. Južni del Madagaskarja se premika pod vplivom mikroplošče Lwandle, medtem ko na območju vzhodnega in južnega predela premiki nastajajo zaradi delovanja tako imenovane Somalske plošče.

V novejših študijah je bilo ugotovljeno, da se sicer tektonski premiki odvijajo tudi na območju vzhodne Afrike, kjer nastaja sistem razpok. Te bi lahko v prihodnje privedle do delitve Afrike kot celine. 

V sklopu novejše študije, pri kateri so sodelovali znanstveni iz Združenih držav Amerike, Portugalske in Madagaskarja, so bili za testiranje premikov površja na območju Afrike uporabljeni računalniški modeli v kombinaciji z GPS podatki. Ugotovili so, da na vzhodnem delu Afrike in na območju Madagaskarja nastaja razpoka, ki v dolžino meri približno 600 kilometrov.

Kar 90 odstotkov živalskih in rastlinskih vrst na otoku endemičnih

Madagaskar je sicer precej priljubljena destinacija znanstvenikov in turistov. Otok je zanimiv predvsem zato, ker se na njem nahaja izredno velik delež endemičnih vrst. Ker se je otok od celine odcepil že pred približno 88 milijoni let, se je namreč vrsto let razvijal po svoje. Tako je kar 90 odstotkov vseh rastlinskih in živalskih vrst na njem endemičnih, kar pomeni, da jih ne moremo najti nikjer drugje kot tukaj. V svetovnem merilu so območja s tako velikim deležem endemičnih vrst prava redkost.

Kot kažejo dosedanje študije, se ob razcepu otokov in celin sčasoma oblikuje nova celina, otok ali ocean, vendar je pot do tega dolga. Premikanje tektonskih plošč se namreč odvija izredno počasi in postopoma. V povprečju se tektonske plošče premaknejo za sedem milimetrov na leto. To pomeni, da bi trajalo približno 5 do 10 milijonov let, da bi ob razpadu otoka nastal nov ocean ali celina.