Otok Madagaskar dobesedno razpada

Madagaskar, četrti največji otok na svetu, zaradi tektonskih premikov počasi razpada na manjše otoke.
Fotografija: Spreminjajoča se pokrajina v osrčju Madagaskarja. Posnetek z Mednarodne vesoljske postaje. FOTO: REUTERS 
Odpri galerijo
Spreminjajoča se pokrajina v osrčju Madagaskarja. Posnetek z Mednarodne vesoljske postaje. FOTO: REUTERS 

Madagaskar je četrti največji otok na svetu. Nahaja se 400 kilometrov stran od vzhodne Afriške obale. Gre za območje z ekvatorialnim in savanskim podnebjem. Na otoku so se zaradi dolgotrajne ločenosti od celinskega dela razvile številne endemične živalske in rastlinske vrste. Otok Madagaskar naj bi se sicer oblikoval že pred približno 88 milijoni let, ko se je zaradi delovanja tektonike ločil od indijske podceline.
 

Razpad Madagaskarja in vzhodnega dela Afrike 


Kot poroča Svetovni gospodarski forum​, ta afriški otok počasi razpada na manjše otoke zaradi tektonskih premikov. Južni del Madagaskarja se premika pod vplivom mikroplošče Lwandle, medtem ko na območju vzhodnega in južnega predela premiki nastajajo zaradi delovanja tako imenovane Somalske plošče.

Aldabra, največji dvignjeni koralni atol na svetu v Indijskem oceanu, ki leži blizu Madagaskarja. FOTO: REUTERS
Aldabra, največji dvignjeni koralni atol na svetu v Indijskem oceanu, ki leži blizu Madagaskarja. FOTO: REUTERS
V novejših študijah je bilo ugotovljeno, da se sicer tektonski premiki odvijajo tudi na območju vzhodne Afrike, kjer nastaja sistem razpok. Te bi lahko v prihodnje privedle do delitve Afrike kot celine. 

V sklopu novejše študije, pri kateri so sodelovali znanstveni iz Združenih držav Amerike, Portugalske in Madagaskarja, so bili za testiranje premikov površja na območju Afrike uporabljeni računalniški modeli v kombinaciji z GPS podatki. Ugotovili so, da na vzhodnem delu Afrike in na območju Madagaskarja nastaja razpoka, ki v dolžino meri približno 600 kilometrov.

Kar 90 odstotkov živalskih in rastlinskih vrst na otoku endemičnih


Madagaskar je sicer precej priljubljena destinacija znanstvenikov in turistov. Otok je zanimiv predvsem zato, ker se na njem nahaja izredno velik delež endemičnih vrst. Ker se je otok od celine odcepil že pred približno 88 milijoni let, se je namreč vrsto let razvijal po svoje. Tako je kar 90 odstotkov vseh rastlinskih in živalskih vrst na njem endemičnih, kar pomeni, da jih ne moremo najti nikjer drugje kot tukaj. V svetovnem merilu so območja s tako velikim deležem endemičnih vrst prava redkost.

Kot kažejo dosedanje študije, se ob razcepu otokov in celin sčasoma oblikuje nova celina, otok ali ocean, vendar je pot do tega dolga. Premikanje tektonskih plošč se namreč odvija izredno počasi in postopoma. V povprečju se tektonske plošče premaknejo za sedem milimetrov na leto. To pomeni, da bi trajalo približno 5 do 10 milijonov let, da bi ob razpadu otoka nastal nov ocean ali celina.

Več iz rubrike

aktualno

Moje, vaše, čigavo?

Upravljanje osebnih podatkov v času digitalnih identitet

aktualno

Sodišče razveljavilo sklepe vlade; sledijo kazenske ovadbe in odškodninske tožb…

Vladi je Ustavno sodišče odredilo tri dni časa za ukrepanje, sicer se bodo šole vrnile k pouku po starem. A to ni vse, meni pravnik Andraž Teršek, ki pravi, da se v ozadju skriva mnogo več.

aktualno

Vlada podaljšala veljavnost turističnih bonov

Vlada je na današnji seji podaljšala veljavnost turističnih bonov do konca leta 2021, je na vladni novinarski konferenci povedal govorec za covid-19 Jelko Kacin.

aktualno

Akcijski načrt za povečanje produktivnosti je tudi pokojninska reforma

Združenje Manager je na včerajšnjem e-dogodku Observatorij 2021 nadaljevalo javno razpravo o akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki je bil predstavljen na septembrskem Managerskem kongresu.

Komentarji: