Letalski promet po svetu: Pandemska paraliza potniškega prevoza

Leto 2020 je bilo najslabše za potniški letalski promet od leta 1950, ko so ga začeli globalno statistično analizirati.
Fotografija: Foto: Voranc Vogel / delo
Odpri galerijo
Foto: Voranc Vogel / delo

V začetku avgusta letos je Mednarodno združenje za zračni promet (IATA) s sedežem v kanadskem Montrealu objavilo številke o »uničujočih posledicah« covida-19.

U letu 2020 je na svetu v potniškimi letali letalskih prevoznikov bilo 1,8 milijona potnikov. To je 60 odstotkov manj kot leta 2019, ko jih je bilo 4,5 milijarde. Drugi pomemben kazalnik, Revenue Passenger Kilometres, skrajšano RPK, seštevek vseh kilometrov letalskega prevoza, ki so ga potniki na svetu plačali leta 2020, je lani upadel za 65,9 odstotka. RPK se je na mednarodnih letih zmanjšal za kar 75,6 odstotka, medtem ko se je RPK na domačih letih zmanjšal za 48,8 odstotka.

Izginotje povpraševanja je privedlo do močnega upada ponudbe. Letalske povezave med letališči so se aprila 2020 v prvem valu pandemije zmanjšale za več kot 60 odstotkov. Skupno število tako imenovanih City Pairs, letalskih povezav med velikimi svetovnimi mesti, je bilo lani 12.000, potem ko jih je leta 2019 bilo 30.000.
image_alt
Napovedi za zlato niso najbolj optimistične

Skupni prihodki od vseh potnikov v lanskem zračnem prometu so se zmanjšali za 69 odstotkov, na 155 milijard evrov (izračunano po tečaju ameriškega dolarja konec leta 2020). Kumulativne izgube letalskih prevoznikov so dosegle 103,5 milijarde evrov. Statistiki so izračunali, da je vsak potnik na letalu lani letalskemu podjetju prinesel povprečno 58,7 evra izgube.

Največji padec letalskega potniškega prometa je bil lani zabeležen na Bližnjem vzhodu (-71,5 odstotka RPK), sledita Evropa (-69,7 odstotka RPK) in Afriki (-68,5 odstotka RPK). Vsi ti dogodki lani so Kitajsko prvič v zgodovini pripeljali na prvo mesto lestvice največjih domačih trgov letalskega prometa na svetu.

Kitajska letalska podjetja se prebijajo proti vrhu tudi na lestvici največjih zračnih prevoznikov na svetu, a družbe iz ZDA so tudi lani bile na prvem, tretjem in četrtem mestu. Merjeno v skupnem številu prevoženih potniških kilometrov (število vseh potnikov, pomnoženo s številom prevoženih kilometrov v letalih določenega podjetja), je bil na prvem mestu American Airines, z 124 milijard kilometrov; drugi je China Southern Airlines (110,7 milijard km), nato še en ameriški, Delta Airlines (106,5 milijard km), kot tudi American United Airlines (100,2 milijarde km); na petem mestu pa je China Eastern Airlines, ki je lani imel 88,7 milijarde potniških kilometrov.
Foto: Uroš Hočevar / kolektiff
Foto: Uroš Hočevar / kolektiff

Če pogledamo območja sveta, je bil največji padec povpraševanja, merjen v RPK, na Daljnem vzhodu (-84,1 odstotka v primerjavi z letom 2019), nato med Evropo in Severno Ameriko (-80,4 odstotka), pa med Evropo in Daljnim vzhodom (-79 odstotkov), nato med Bližnjim vzhodom in Daljnim vzhodom (-73,6 odstotka) pa znotraj Evrope (-70,7 odstotka).

Nemška Lufthansa je na primer lani prepeljala 36,4 milijona potnikov. To je le ena četrtina števila potnikov, ki jih je imela leta 2019. Skupni prihodki Lufthanse so se v letu 2020 znižali za 73 odstotkov na 13,6 milijarde evrov. Poslovni rezultat je bil seveda krvavo rdeč: izguba 6,7 ​​milijarde evrov - po skoraj 1,2 milijarde dobička leta 2019. Več kot 60 odstotkov flote Lufthanse je bilo lani v hangarjih. Edina svetla točka v Lufthansi, vendar v celotni sliki ne prevelika, je bil kargo, segment prevoza blaga, pri katerem je podjetje doseglo rekordno visok dobiček, kot še nikoli v svoji zgodovini: 772 milijonov evrov. Tudi letos ne bo leto velikega okrevanja za Lufthanso. Skupni promet naj bi bil predvidoma za polovico manjši kot leta 2019.

Willie Walsh, generalni direktor IATA, je dejal: »2020 je bilo leto, ki bi ga vsi radi pozabili. Vendar pa analiza statistike kaže tudi presenetljivo vzdržljivost. Aprila 2020 je bilo po državi prizemljenih 66 odstotkov celotne flote potniških letal. Vlade so uvedle stroge karantene. Milijon delovnih mest je izginilo. Kumulativne izgube letalskih prevoznikov so presegle 126 milijard dolarjev. Zavedajoč se izjemnega pomena letalskega prometa, so številne vlade zagotovile finančne injekcije in druge oblike podpore. Seveda, hiter odziv letalskih prevoznikov in prizadevanja naših ljudi so rešili vejo letalskega prevoza v najtežjem letu zgodovine.«
image_alt
Kam na potovanje septembra?

Lani je bankrotiralo 22 letalskih prevoznikov. Lufthansa ni, saj so jo sredi lanskega leta rešili večinoma z zveznim državnim denarjem Nemčija, skupaj z Belgijo, Avstrijo in Švico. Lufthansa je dobila državno finančno podporo, posojila v višini devet milijard evrov.

V tej poslovni nesreči svetovnih razsežnosti obstaja tudi pozitiven aspekt, ekološki. Samo v mednarodnem letalskem prometu je bilo pred pandemijo povprečno dnevno porabljenih milijarda litrov kerozina. V času prvega pandemičnega vala in zapore (lockdown) je dnevna poraba kerozina padla na 300 milijonov litrov. Kriza je prekrižala tudi načrte številnih letalskih prevoznikov za nakup letal, kar je velik udarec za proizvajalce potniških letal, vendar je to zgodba zase.
 

Več iz rubrike

Banka Slovenije zaradi tveganj uvaja ukrep za povečanje kapitala bank

S proticikličnim blažilnikom bodo banke morale v prihodnjih 12 mesecih zagotoviti več kapitala, ena od možnosti je tudi zadržanje dela letošnjih dobičkov.

Produktivnost se povečuje, a je napredek prepočasen

Naš prehod v inovacijsko podprto rast in krožno gospodarstvo bi moral biti hitrejši, največji manko je pri storitvah, temelječih na znanju, ugotavlja Umar.

»Pandemija je pokazala tako grde kot spodbudne plati človeštva«

Podjetje, ki se odziva na potrebe okolja in vrača družbi, je pripravljeno na nove izzive prihodnosti. In ta prihodnost bo digitalna in trajnostna.

Slovenska senatorka brani ameriške medije pred tehnološkimi velikani

ZDA pripravljajo zakonodajo, po zgledu avstralske, ki bo omejila tržno premoč Googla in Facebooka.