Lahko mesta postanejo podnebno nevtralna?

Številne študije so pokazale, da so velika mesta odgovorna za približno 75 odstotkov svetovnih emisij ogljikovega dioksida, saj so mestne dejavnosti (industrija, avtomobili, ogrevanje itd) glavni vir emisij toplogrednih plinov.

Nemci in Avstrijci zdaj kupujejo bistveno manj novih avtomobilov

Strokovnjaki napovedujejo, da bo do leta 2100 približno 85 odstotkov človeštva živelo v mestih, zato je bistveno, da postanejo mesta sestavni del rešitve v boju proti podnebnim spremembam.

Največja težava so stavbe

Najnovejše poročilo Združenih narodov (vir.) razkriva, da so se od leta 1990 emisije povečale za približno 50 odstotkov. Strokovnjaki menijo, da bi lahko do leta 2050 dosegli ničelne emisije, če bi mesta poganjali obnovljivi viri energije, stavbe bile pravilno izolirane, promet pa elektrificiran. Prav tako pa lahko v boju proti škodljivim emisijam pomaga tudi ozelenitev mest. Ker 60 odstotkov stavb, ki bodo leta 2050 krasile mesta, še ni zgrajenih, so po mnenju poznavalcev ničelne emisije dosegljive.

Strokovnjaki vidijo veliko priložnost v mestih z veliko koncentracijo ljudi, kjer se lahko dekarbonizacija izvede v velikem obsegu na način, da se ljudem približajo vse dejavnosti v razdalji, ki jo lahko opravijo peš ali s kolesom.

»Že desetletja vemo, da mesta delujejo bolje, so čistejša, bolj trajnostna in bolj pravična, če so storitve v bližini, kjer živijo ljudje,« je za spletni portal DW povedal Rogier Van den Berg specialist za urbanistično načrtovanje in razvoj mest.

Po njegovem mnenju to zahteva drzno vizijo urbanističnega načrtovanja, ki je drugačna od klasike, prisotne v večjih svetovnih mestih.

Čeprav naj bi bil za 20 odstotkov škodljivih emisij kriv promet, Van den Berg meni, da so veliko večja težava zgradbe, saj izpuščajo do trikrat več ogljika.

Vendar izboljšanje energetske učinkovitosti obstoječih stavb in izgradnja novih stavb z nizkimi emisijami prinaša številne, predvsem finančne izzive, pojasnjuje Van den Berg.

Podcenjen vpliv korona-krize na Kitajskem bo ponovno pretresel svet

Izziv predvsem finančni stroški

Hitro rastoča mesta se morajo v boju proti podnebnim spremembam spremeniti v čiste ekosisteme z nizkimi emisijami, menijo strokovnjaki.

Nedavno je EU uvedla program, s katerim bo 100 mest Evropske unije do leta 2030 postalo podnebno nevtralno in pametno. Končni cilj je doseči podnebno nevtralnost v vseh mestih do leta 2050. 

Slovenija si je zadala jasen cilj do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost. Foto: Voranc Vogel/Delo

Če bi mesto s 100.000 prebivalci do leta 2030 postalo podnebno nevtralno, bi lahko po oceni podjetja Material Economics, strošek narasel do milijarde evrov, navaja DW.

Z jasno podnebno strategijo tudi Slovenija

Mesta po vsem svetu krepijo svojo ambicijo, da bi postala podnebno nevtralna. Danska naj bi cilj dosegla do leta 2025, hkrati pa si bo z novim pametnim omrežjem obnovljivih virov energije, prizadevala, da v desetih letih odstrani dva milijona ton letnega ogljičnega odtisa.

Tudi Slovenija si je zastavila jasen cilj do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost. Podnebna strategija vključuje zmanjšanje emisije toplogrednih plinov za 80-90 odstotkov glede na leto 2005 in pospešitev izvajanja politik prilagajanja na podnebne spremembe ter zagotavljanje podnebne varnosti prebivalcev, navaja spletna stran GOV.si.

Rešimo prst, da bomo rešili življenje