Kriza v globalnih dobavnih verigah bi se lahko vlekla še dve leti

V Veliki Britaniji primanjkuje alkohola, v Kanadi javorjevega sirupa, v Avstraliji ključnega dodatka (AdBlue) za dizelske tovornjake, na Novi Zelandiji pa rjavega sladkorja. To so le nekateri od številnih primerov pomanjkanja, zaradi katerih trpijo potrošniki in podjetja po vsem svetu. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko kriza v dobavnih verigah, ki jo je povzročila pandemija covida-19, trajala še več mesecev in celo do dveh let. Oskrbovalne verige bi morale biti prednostna naloga vseh podjetij, saj se v bližnji prihodnosti pričakuje nadaljnje motnje.

Deset tisoče ljudi v karanteni

Čeprav obstajajo znaki, da se ozka grla v nekaterih dobavnih verigah sproščajo, bi lahko pojav omikron različice bolezni covida-19 povzročil nove motnje, navaja The Guardian. To bi lahko v svetovnem sistemu dobavnih verig sprožilo še eno rušilno verižno reakcijo in nove krče med dobavitelji, prevozniki in trgovci.

Najhujši se zdi izbruh okužb s koronavirusom ta teden v kitajskem proizvodnem središču Zhejiang kjer je največje tovorno pristanišče na svetu, Ningbo-Zoušan. Več deset tisoč ljudi je v karanteni v skladu s strogo kitajsko politiko ničelne okužbe s covidom. Nekatere lokalne oblasti pa so delavce celo pozvale naj ne potujejo domov »po nepotrebnem« zaradi festivala lunarnega novega leta, ki bo februarja, poroča britanski časnik.

»Nadaljnje motnje v dobavni verigi so zelo verjetne,« so v svojem poročilu zapisali gospodarski analitiki družbe Capital Economics. Strokovnjaki iz industrije in ekonomisti menijo, da bi se težave lahko nadaljevale saj natančno umerjena mreža svetovne trgovine ostaja »neurejena«. Oslabljena je predvsem zaradi večmesečnih zaostankov pri prevozih, pomanjkanja delovne sile in geopolitičnih napetosti.

Maersk, eno od treh velikih ladjarskih podjetij je navedlo, da so najhujše zamude še vedno na zahodni obali ZDA, kjer so ladje zaradi pomanjkanja delavcev na kopnem na raztovarjanje čakale do štiri tedne. Takšne zamude povzročijo kaotični »učinek valovanja« po vsem svetu, saj imajo ladje tesne časovne roke. V nekaterih ameriških in evropskih pristaniščih je kontejnerjev preveč, v pristaniščih po Aziji pa jih je premalo, pojasnjuje The Guardian.

»Zaradi zime, praznikov ob koncu leta v Severni Ameriki in Evropi ter kitajskega novega leta v Aziji, se bo že tako raztegnjena oskrbovalna veriga še bolj raztegnila, saj bodo delavci, tovornjakarji in terminali na počitnicah,« je dejal Maerskov predstavnik. Pojasnil je, da v letu 2022 še ne pričakujejo izboljšanja stanja v dobavnih verigah in dodal: »Zelo verjetno je, da se bo to nadaljevalo tudi pozneje in  še dlje za Severno Ameriko.«

Z ladijskim prometom se prevaža skoraj vse blago po svetu

Poleg morebitnega pomanjkanja božičnih pijač in sladkorja za praznične dobrote, se gospodarstva kot sta Združeno kraljestvo in ZDA, soočajo z naraščajočo inflacijo pri različnih vrstah blaga, od energentov do jabolk. Zaradi velikega povpraševanja se namreč povečuje pritisk na že tako nezadostno ponudbo.

Z ladijskim prometom se po svetu prevaža vsaj 90 odstotkov blaga, stroški prevoza po morju pa so v zadnjem letu skokovito narasli, navaja The Guardian. Svetovni indeks kontejnerjev Drewry, ki meri stroške prevoza 12 metrskih kontejnerjev je za 170 odstotkov višji kot pred letom dni. Cena na nekaterih posebej iskanih poteh, kot je Šanghaj - Rotterdam, se je povečala za skoraj 200 odstotkov, na poti iz nizozemskega pristanišča v New York pa se je cena povečala za 212 odstotkov.

Cene osnovnih potrošniških dobrin so zaradi višjih stroškov prevoza in povečanega povpraševanja potrošnikov zelo visoke. Cene kave so se po trenutnih podatkih v zadnjem letu podvojile, prav tako cena ovsa. Les, bombaž, pšenica in palmovo olje so se podražili za več kot 30 odstotkov.

Zatorej morda ni presenetljivo, da je inflacija v zahodnih gospodarstvih, denimo v ZDA, Veliki Britaniji in Nemčiji, dosegla najvišjo vrednost zadnjih desetletij. Zaradi tega so se pojavili pozivi k opustitvi izjemno ohlapne denarne politike, ki so jo centralne banke izvajale od leta 2008.

Karkoli je že veljalo za normalno pred pandemijo, se ne bo vrnilo

Roy Cummins, ki že 30 let dela na področju logistike in je bil do nedavnega izvršni direktor pristanišča Brisbane v Avstraliji, je dejal, da se razmere sicer izboljšujejo. Vendar je še ocenil, da se omejitve v mednarodnem ladijskem omrežju verjetno ne bodo zmanjšale v naslednjih dveh letih.

Preden je izbruhnila pandemija je ladjarska industrija znižala stroške prevoza blaga in izpopolnila znameniti sistem 'ravno pravi čas'. Tako so se blago in rezervni deli nemoteno premikali po svetu in bili dostavljeni točno takrat in tam kjer so bili potrebni. To je močno zmanjšalo stroške podjetij, na primer z zmanjšanjem ali popolno odpravo potrebe po skladiščenju na kraju samem.

Če se bo negotovost nadaljevala in bodo potrošniki nadaljevali s spletnim nakupovanjem, bo sistem 'ravno pravi čas' (ang. just-in-time) postal sistem 'za vsak primer' (ang. just-in-case), meni Cummins in dodaja: »[…] podjetja bodo kopičila zaloge, da bi se zavarovala pred motnjami.« Dennis Unkovic, ameriški podjetniški pravnik in strokovnjak za trgovino pravi, da je koronavirusna kriza pokazala, da je bil sistem odvisen od modela pravočasne oskrbe, ki je bil zasnovan tako, da je deloval popolno, »vendar se to ni zgodilo«.

Pravi, da je poslabšanje odnosov med ZDA in Kitajsko, ki je privedlo do trgovinskih tarif in izgube zaupanja, prav tako imelo večji vpliv, kot se je doslej priznavalo. Zamajalo je namreč mehanizme svetovne trgovine, ki so bili dolga leta samoumevni. Zaradi kibernetskih napadov in robotizacije so podjetja morala pregledati svoje dobavne verige in si zagotoviti materiale bližje domu. »Vsi, ki pričakujejo, da se bo svet po pandemiji vrnil v 'normalno' stanje, naj to pozabijo. Vse, kar je pred pandemijo veljalo za normalno, se ne bo vrnilo,« meni Unkovic in dodaja: »Podjetja morajo oskrbovalno verigo obravnavati kot prednostno nalogo.«