Kopičenje hrane lahko dodatno ogroža dobavne verige

Nekatere države so se že odločile za kopičenje doma pridelane hrane in na tak način zagotoviti dovolj zalog za čas pandemije. Preskrba s hrano je bila osrednja tema tudi kmetijskih ministrov EU, ki so se na videokonferenci sestali ta teden.
 

Hrane v EU je dovolj

O zalogah in dostopnosti do hrane so pred dnevi na videokonferenci govorili kmetijski ministri EU. Ti zagotavljajo, da je hrane v EU dovolj tako pa bo ostalo tudi v prihodnje. Ministri so pregledali trenutno stanje oskrbe s hrano in podali ocene vpliva koronavirusa na kmetijskih trgih. Osvetili so ključne ovire, ki so nastale zaradi pandemije. Ob izolacijah in karantenah so težave namreč tudi pretok blaga, spremenjeni vzorci porabe in delovanja kmetijskih sistemov in premalo delovne sile zaradi zapiranja meja.



Jasno je, da bo Slovenija dobila 115 milijonov evrov pomoči, od tega bodo v višini 800 tisoč evrov upravičena podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem kmetijskih pridelkov. Dodatne ukrepe je še mogoče pričakovati za podjetja, ki se ukvarjajo z ribištvom in ribogojstvom. Ta so sicer zaenkrat upravičena do 120 tisoč evrov pomoči. Za ta sektor se svetuje večja prožnost znotraj evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, dodatna nadomestila v primeru prekinitve ribolova in pa pomoč pri skladiščenju.

Zagotovitev dovoljšne hrane sicer ni med prednostnimi nalogami EU, vendar je pričakovati dodatne ukrepe tudi na tem področju, z gotovostjo pa se trdi, da hrane ne bo zmanjkalo.
 

Skrb pred pomanjkanjem hrane drugo po svetu

Vlade po svetu zaostrujejo ukrepe za zajezitev širjenja okužb z novim koronavirusom, tako kot v Sloveniji je večina držav odobrila odprtje samo življenjsko potrebnih trgovin kot so prodajalne z živili. Bloomberg piše, da bi v primeru dodatnega zaostrovanja situacije lahko bil eden od naslednjih ukrepov tudi oblikovanje politik pri nakupu hrane. Med te spada omejevanje prodajnih cen in spodbuda nakupa doma pridelane hrane.

Bloomberg že poroča o prvih znakih skladiščenja hrane v nekaterih državah. Izpostavlja Kazahstan, ki je eden največjih svetovnih pridelovalcev pšenične moke. Ob tem so prekinili tudi izvoz korenja, sladkorja in krompirja. Za začasno zaustavitev sklepanja novih pogodb o izvozu riža so se odločili tudi v Vietnamu. V naši okolici se je za podoben ukrep odločila Srbija, ki je prekinila izvoz sončničnega olja in nekaterih drugih proizvodov. Če bi to preraslo v kaj večjega bi to čutile tudi dobavne verige.

Zaenkrat se tovrstne prakse ne kažejo v večjem obsegu, vendar se nekateri že sprašujejo ali lahko pričakujemo nacionalizem pri oskrbi s hrano. Iz tega razloga je smiselno zagotoviti lažji pretok blaga, predvsem hrane.