Konec leta: čas krapov, medenjakov in odpadkov
Lani je imela avstrijska pošta zaradi pandemije covida-19 veliko več dela in to ne le med božično-novoletnimi prazniki. Število paketov se je povečalo za 40 odstotkov, na 139 milijonov. Teh je največ ob koncu leta, ko ljudje pošiljajo božična darila. Po božiču ostanejo gore smeti; kartonske škatle, ovojni papir in druga embalaža.
V Avstriji v obdobju božiča in novega leta zavržejo 10-20 odstotkov več smeti kot običajno. Med njimi je okoli 2,8 milijona božičnih dreves. Po lanskoletni statistiki se v Nemčiji letno proda okoli 29,8 milijona božičnih drevesc. Velika večina jih je proizvedenih v državi. To so posebni nasadi, saj dreves ne posekajo v gozdu. Vsako trinajsto božično drevo v Nemčiji je uvoženo. Od skupno 2,1 milijona uvoženih božičnih dreves jih je skoraj 1,9 milijona iz sosednje Danske.
Po podatkih okoljske organizacije Carbon Trust je bolje zažgati 1,5-2 metra visoko božično drevo, kot pa pustiti, da gnije na odlagališču. Če se vžge, odda toliko ogljikovega dioksida, kot ga je absorbiralo, zato ne ustvari negativne bilance. Če ga odvržejo na odlagališče, v času njegove razgradnje nastajajo emisije, ki ustrezajo 16 kilogramom ogljikovega dioksida. Tako je zato, ker se pri razgradnji lesa sprošča metan, ki ima 25-krat močnejši učinek tople grede kot ogljikov dioksid.
Za primerjavo: Za proizvodnjo enega kilograma govejega mesa se proizvede podobna količina toplogrednih plinov, ki ustrezajo 15 kilogramom ogljikovega dioksida. Kdor se pelje z vlakom, bo ustvaril tolikšno količino toplogrednih plinov, če bo potoval po približno 1050 kilometrov dolgi poti; to je na primer pot Ljubljana-Beograd-Ljubljana.
Postna hrana - masten krap
Krap je v božičnem času v Nemčiji, Avstriji, Češki, na Poljskem in v številnih drugih državah tradicionalna praznična pojedina. V Nemčiji je skoraj 1500 ribnikov za krape, največ jih najdemo na Bavarskem. Bavarska je dežela z največjim deležom reje nemških krapov (37 odstotkov celotne količine), druga je Saška, potem Brandenburg. Skupno se v Nemčiji letno goji približno 4800 ton krapov.
V državi v večji meri gojijo le še šarenke (ameriške postrvi), in sicer približno 6000 ton na leto. Skupno v nemških ribnikih letno gojijo približno 18.600 ton vseh vrst sladkovodnih rib. To ni veliko, saj znaša manj kot četrt kilograma na prebivalca. Podobno stanje je v Avstriji, kjer prav tako jedo veliko več morskih kot sladkovodnih rib. Raste pa tudi povpraševanje po slednjih, predvsem po vseh postrveh, ki so jih lani v Avstriji konzumirali več kot 2140 ton. Prodaja krapa se je povečala le za 0,3 odstotka, na 621 ton.
Mimogrede, Avstrija ima v regiji Waldviertel, na severozahodu Spodnje Avstrije, številne ribnike za krape. Waldviertelski krap (Waldviertel Karpfen) je registrirana nacionalna blagovna znamka. Sušen waldviertelski krap je odličen.
Rahlo povečanje prometa medenjakov
V Nemčiji jedo ob koncu leta tudi velike količine medenjakov. Še več jih proizvajajo. V času pandemije covida-19, ko so bili odpovedani številni tradicionalni božični sejmi, se ta posel ni zmanjšal. V letu 2020 je znašala skupna nemška proizvodnja medenjakov 86.500 ton, kar je nekoliko več kot v letu 2019, ko je znašala 86.400 ton. Od tega se skoraj 20.000 ton izvozi, večinoma v druge evropske države, največ v Avstrijo, Poljsko, Francijo in Veliko Britanijo. Skupni izvoz medenjakov se je lani povečal za tri odstotke, predvsem zaradi povečanega povpraševanja iz omenjenih držav.
Lanskoletni izvoz nemških medenjakov v ZDA (1600 ton) se je zmanjšal za 14 odstotkov, v Avstralijo (300 ton) pa za kar 40 odstotkov. Glavna razloga sta bila motnje v transportni verigi in izjemno velik skok cen čezmorskega prevoza blaga.
Največ pomoči Afriki
Božič ni le čas uživanja doma in obdarovanja. Mnogi denar v tem času namenijo humanitarnim organizacijam. Nemške nevladne organizacije so leta 2019 prejele nekaj več kot 1,1 milijarde evrov, lani pa 1,33 milijarde evrov, kar je za dobrih 20 odstotkov oziroma 224 milijonov več.
Skoraj dve petini skupnega zneska oziroma 529 milijonov evrov sta namenjeni projektom v Afriki, večinoma v Etiopiji in Južnem Sudanu, 366 milijonov evrov pa v azijske države, predvsem v Indijo, Bangladeš in Sirijo. V Evropo, kjer so države v razvoju maloštevilne, se usmerja le okoli pet odstotkov (68 milijonov evrov), večinoma za humanitarne projekte v Ukrajini, Belorusiji in Bosni in Hercegovini.
Več iz rubrike
Joc Pečečnik prijatelju Franciju Pliberšku v spomin
Gradnja skupnosti je bila Francijevo poslanstvo. Verjel je v sodelovanje, izmenjavo idej, znanost in napredek.
Zgodba avtomobilskega dobavitelja v postopku transformacije
Zapleten proces prehajanja iz klasičnih montažnih postopkov v nove proizvodne procese