Evergrande: Začel se je konec kitajske komunistične vladavine...

Zdi se, da z vsakim člankom, ki napoveduje prevlado kitajskega gospodarstva nad ameriškim, izideta dva druga, ki napovedujeta kitajsko krizo. Nepremičninska družba Evergrande je povzročila preplah na kitajskih in svetovnih borznih trgih. Strokovnjaki menijo, da so za skorajšnji propad družbe odgovorni ostri ukrepi kitajske komunistične partije proti kapitalizmu.
 

Stava: Bo prevladala Kitajska ali ZDA?

 
»Bo Kitajska prehitela Ameriko? Ne, mislim, da ne,« je za Bloomberg dejal Niall Ferguson in dodal, da je pred tremi leti svoje mnenje v razpravi s kitajskim ekonomistom podprl s stavo v višini 2500 evrov. Ferguson je sicer škotsko-ameriški zgodovinar, ekonomist in ugleden profesor, ki je bil leta 2004 v reviji TIME razglašen za enega izmed stotih najvplivnejših ljudi na svetu.
 
Pojasnjuje, da je Kitajska do sedaj prehitela ZDA le v smislu BDP-ja, prilagojenega na podlagi »paritete kupne moči«, kar pomeni, da je obrok v Čongčingu precej cenejši od tistega v Chicagu. Na podlagi trenutne vrednosti dolarja je kitajski BDP, vključno s Hongkongom, lani znašal le 72 odstotkov ameriškega BDP-ja. Ferguson je dejal, da vztraja pri svoji stavi, da kitajsko gospodarstvo v naslednjih 20 letih ne bo prehitelo ameriškega.
 
»Evergrande je pomemben predvsem kot ilustracija razvoja kitajskega gospodarskega modela v zadnjih desetletjih urbanizacije na steroidih,« meni Ferguson. Evergrande je sicer druga največja nepremičninska družba na Kitajskem, ki ima približno 200.000 zaposlenih, za gradbena dela pa običajno najame od tri do štiri milijone delavcev letno, o čemer smo na Svetu kapitala že pisali.
 
Gre tudi za enega najbolj zadolženih nepremičninskih razvijalcev na svetu, saj njegove bilančne obveznosti znašajo skoraj dva odstotka kitajskega letnega BDP-ja, zunaj bilančne obveznosti pa še dodaten odstotek. Evergrande je le eno od številnih tovrstnih nepremičninskih podjetij na Kitajskem, ki so se zadolžila. Po naključju je bilo najbolj zadolženo, zato je bilo prvo v težavah, ko je vlada uvedla »tri rdeče črte«, je na Bloombergu zapisal Ferguson.
 

Tri rdeče črte v barvi vladajoče stranke

 
Tri rdeče črte določajo, da lahko obseg dolga znaša največ 70 odstotkov premoženja, znesek neto dolga pa lahko znaša največ 100 odstotkov kapitala. Poleg tega mora imeti družba vsaj toliko gotovine, kolikor znaša kratkoročna zadolžitev. Po podatkih lokalnega časopisa le eno od 15 največjih nepremičninskih podjetij na Kitajskem v celoti izpolnjuje nova pravila.
 
»Ko se kitajska vlada odloči, da bo za zgled postavila igralca, ki se preveč zadolžuje, vemo, kaj sledi,« navaja Ferguson in doda, da to ne bo svetovna ali domača finančna kriza. »Prišlo bo do nekaj novih obračunov, […] vendar bo vlada kmalu, verjetno še pred oktobrskimi prazniki, sprožila uradni postopek prestrukturiranja in stečaja.« Profesor na Stanfordski univerzi je pojasnil, da se bodo politično pomembni člani družbe zlahka rešili, politično pogrešljivi bodo izgubili svoje položaje, nekaj vodilnih menedžerjev pa bo pristalo v zaporu.

Strokovnjaki neodvisnega Paulsonovega inštituta menijo, da se bo, predvsem iz treh razlogov, za kitajski nepremičninski trg vse dobro izteklo. Centralna banka bo še naprej sproščala hipotekarno politiko, da bi ublažila likvidnostni krč v nepremičninskem sektorju. Prodaja nepremičnin se bo popravila, saj povpraševanje po njih ostaja na zdravi ravni. Bolj ranljiva podjetja bodo lahko prodala svoja sredstva, denimo zemljišča, da bi pridobila denar. »Te dinamike se bodo medsebojno krepile in pomagale stabilizirati nepremičninski sektor, ko se bo prebijal skozi letošnje leto.«
 
Toda številni tuji vlagatelji so bili pri vsem tem na napačni strani, delno tudi zaradi domnevno napihnjene rasti gospodarstva, navaja Ferguson. V 15 mesecih do junija 2021 so vlagatelji v kitajske delnice in obveznice vložili 450 milijard evrov. Dobršni del tega denarja je našel svojo pot v visoko donosne nepremičninske dolgove prek 'offshore' trga dolarskih obveznic. Med skladi, za katere je znano, da imajo dolg družbe Evergrande, so: Fidelity International, UBS Asset Management, Amundi Asset Management SA in BlackRock.
 
Ostri ukrepi predsednika Ljudske republike Kitajske, Xi Jinpinga, proti nepremičninskim velikanom, so zadnji udarec, ki ga je zadal »kapitalizmu s kitajskimi značilnostmi«. Pred tem so bila na vrsti velika tehnološka podjetja, kot so Alibaba Group Holding, Tencent Holdings in vodilni ponudnik souporabe prevozov Didi Global. Nato je prišel na vrsto še profitni izobraževalni sektor.
 
Ferguson pojasnjuje, da vse to odraža Xijevo prepričanje, da mora Kitajska preiti od fiktivne rasti k resnični rasti, in njegovo odločenost, da bo staro geslo Komunistične partije Kitajske o skupni blaginji postalo smiseln protistrup za močno neenakost v času hitrega bogatenja.