Po analizi pozavarovalnega giganta Swiss Re z dne 15. decembra so globalne gospodarske izgube zaradi naravnih nesreč v letu 2020 znašale 175 milijard dolarjev (dobrih 143 milijard evrov). Od tega je bilo za 76 milijard dolarjev (približno 63 milijard evrov) izplačanih zavarovalnin, kar je peta najvišja vsota po letu 1970.
 
Z nekaj opaznimi porasti v letih 2005 (orkan Katrina) in 2017 (Harvey, Irma in Maria) so povprečne letne zavarovalnine v zadnjih nekaj desetletjih stalno naraščale, od 7,4 milijarde dolarjev, prilagojenih inflaciji, leta 1979. To je rezultat treh glavnih dejavnikov: naraščanja vrednosti nepremičnin v državah v razvoju, povečanja zavarovalnega kritja v razvitih državah in podnebnih sprememb, ki povzročajo pogostejše in močnejše nevihte in požare.
 
Letos je največjo škodo povzročila atlantska sezona orkanov, piše v poročilu britanske neprofitne organizacije Christian Aid. Gre za 30 rekordnih neurij, od katerih jih je bilo 12 zabeleženih v Ameriki.

Naravne nesreče v zneskih škode

 
Spodnje številke zajemajo samo zavarovane izgube; celoten obseg škode je veliko večji.
 
ZDA naj bi podrle še en rekord po številu nesreč, ki so povzročile škodo v višini ene milijarde dolarjev ali več. Od leta 1980 je povprečje približno sedem; letos jih je bilo 20, zahvaljujoč orkanom, požarom na zahodni obali ter nevihtam in poplavam na Srednjem zahodu.
 
Kljub temu, da so geofizični vplivi podnebnih sprememb zelo razširjeni med bogatimi in revnimi državami, je gospodarski davek najbolj zaznaven v slednjih, kjer je zavarovanje pred nesrečami še vedno redkost.
 
Po poročanju Münchna Re skoraj tri četrtine od 5,2 bilijona dolarjev svetovne škode zaradi naravnih nesreč od leta 1980 niso bile zavarovane. In čeprav so se nekatere vlade na Karibih in v Afriki začele povezovati s ponudniki zavarovanj pri zagotavljanju zavarovanja za nesreče svojim državljanom, velika večina premičnin in nepremičnin tam ostaja nezavarovanih.
 
»Nastala je zavarovalna vrzel,« je v poročilu komentiral dejal Ernst Rauch, glavni podnebni znanstvenik Münchna. »V državah z nizkimi dohodki je bila razlika v osemdesetih letih 95-odstotna, danes pa je popolnoma enaka. Nič se ni spremenilo, kar je zelo žalostno.«

V novo leto vstopamo s potresi

 
Hrvaška vlada je 2. januar razglasila za dan žalovanja za žrtvami potresa, ki je z magnitudo 6,2 stresel območje Siska, Petrinje in Gline jugovzhodno od Zagreba.

Nastala je tudi večja gmotna škoda. Doslej so prijavili poškodbe na več kot 4000 objektih, od tega jih najmanj 200 ne bo mogoče prenoviti.