Kitajska z najnižjim ciljem za gospodarsko rast v zadnjih 30 letih
Drugo največje gospodarstvo na svetu je v letu 2021 doseglo 8,1-odstotno rast, vendar se je tempo rasti v zadnjih mesecih leta močno upočasnil. Kitajski oblikovalci politik se soočajo z vse večjimi izzivi pri ohranjanju stabilne rasti, posledice ukrajinske krize pa bi jo lahko še dodatno upočasnile. Kitajski premier je tako v nedavnem govoru dejal, da bo Kitajska letos ciljala na približno 5,5-odstotno rast BDP, kar je sicer njen najnižji cilj v zadnjih treh desetletjih in podrobneje pojasnil zakaj.
Tveganja in izzivi se bodo povečali
Premier Li Keqiang je v govoru na enem najpomembnejših političnih srečanj leta dejal, da bo Kitajska letos dosegla približno 5,5-odstotno rast BDP-ja. »Celovita analiza razvoja dinamike doma in v tujini kaže, da se bodo letos tveganja in izzivi za razvoj znatno povečali, zato si moramo še naprej prizadevati za njihovo premagovanje,« je dejal Keqiang.
Kitajska bo zagotovila zanesljivo preskrbo s hrano in energijo ter pospešila iskanje in razvoj nafte, je dodal premier. Peking bo porabil več sredstev za obrambo, hkrati pa si bo prizadeval za manjši proračunski primanjkljaj v višini 2,8 odstotka. Letošnje srečanje »dveh zasedanj« se je začelo v petek, 4. marca, s srečanjem najvišjih političnih svetovalcev komunistične partije. Dan kasneje pa se je sestal še nacionalni ljudski kongres, to je državni parlament, katerega obstoj je bolj formalne narave, navaja CNN Business.
Iris Pang, glavna ekonomistka za Veliko Kitajsko pri ING, je v svojem raziskovalnem poročilu navedla, da se Kitajska sooča z »zahtevnim ozadjem«. »V državi še vedno velja politika ničelnih okužb, potrošnja je šibka, posledice politike za nepremičninski in tehnološki sektor pa so še vedno prisotne,« je dejala Pangova in dodala, da so geopolitične napetosti izven Kitajske visoke.
Zaradi ruske invazije na Ukrajino so se svetovne cene surovin zvišale, terminske pogodbe na nafto in pšenico pa so dosegle najvišje vrednosti v več kot desetletju. Vlagatelji se bojijo, da bi lahko vojna v Ukrajini in sankcije proti Rusiji ogrozile ključne dobavne verige, saj je Rusija eden glavnih dobaviteljev surovin. Ukrajina je prav tako velika izvoznica pšenice in neona, plina, ki se uporablja pri izdelavi računalniških čipov.
Je politika ničelnih okužb še smiselna?
Premier Keqiang je v soboto, 5. marca, dejal, da bo nadzor nad virusom covid še naprej namenjen preprečevanju vhodnih primerov in reševanju domačih izbruhov, Kitajska pa bo tudi pospešila študij virusa ter raziskave in razvoj cepiv in zdravil, navaja CNN Business. Kitajska je sicer edina večja država, ki še vedno poskuša izvajati strategijo ničelnih okužb z virusom covid, kar vključuje množično obvezno testiranje, stroge zapore in nadzor na mejah.
Kljub temu pa se pojavljajo namigi, da je Peking morda začel razmišljati o sprostitvi svojih strogih prijemov. Zeng Guang, nekdanji glavni epidemiolog kitajskega centra za nadzor in preprečevanje bolezni, je ta teden na svojem računu na Weibo zapisal, da bi se Kitajska lahko v bližnji prihodnosti odmaknila od politike ničelnih okužb s covidom. Guang je sicer sodeloval pri oblikovanju prvotne kitajske politike v boju proti covidu. »V bližnji prihodnosti, ob pravem času, je treba predstaviti načrt za sobivanje z virusom v kitajskem slogu,« je zapisal.
Drugi analitiki pričakujejo, da bo ponovno odpiranje kitajskega trga postopno in previdno, ko bo do njega prišlo. »Medtem ko vlada raziskuje načine ponovnega odprtja, bo verjetno ravnala previdno pred 20. partijskim kongresom oktobra ali novembra,« so analitiki banke Goldman Sachs zapisali v poročilu 3. marca. Opozorili so na ovire za popolno ponovno odprtje, kot sta nedavno povečanje števila primerov okužb v Hongkongu in pritisk na lokalne bolnišnice.
Več iz rubrike
Vlada omilila pogoj za energetsko subvencijo
Intervencijski zakon: Vlada je sprejela predlog zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize.
Ekonomska fakulteta izboljšala svoj položaj na lestvici FT
Med najboljše evropske programe poslovnih šol po kriterijih Financial Timesa letos uvrščena kar dva programa Ekonomske fakultete UL.
