Kitajska gradi dva jedrska reaktorja; znanstveniki so zaskrbljeni
Kitajska namerava leta 2023 odpreti dva nuklearna reaktorja, ki izdelujeta orožni plutonij. Kaj to pomeni za kitajsko jedrsko orožje?

Odpri galerijo
Kitajska gradi dva jedrska reaktorja, ki izdelujeta plutonij, ki se uporablja za orožje. Foto: Tomi Lombar/Delo
Tuji mediji poročajo, da naj bi Kitajska na skrivaj izdelovala dva skrivnostna jedrska reaktorja. Mednarodni znanstveniki so upravičeno zaskrbljeni. Oba reaktorja sta tipa China Fast Reactor 600 (CFR-600), za katerega je značilno, da med delovanjem porabi več goriva, kot ga proizvede.
Ravno to znanstvenike najbolj skrbi, še posebej ker gre za reaktor, ki proizvaja plutonij, saj se ta uporablja tudi za jedrsko orožje. ZDA, Velika Britanija in Nemčija že nekaj časa ne izdelujejo več takih reaktorjev.
Večina jedrskih elektrarn za hlajenje uporablja vodo. CFR-600 pa se hladi s tekočim natrijem, ki ima veliko širše temperaturno območje, kot voda. Alternativni nevtroni imajo več naravne energije in jih je treba hraniti na temperaturno nadzorovanem območju. Hitri nevtroni, ki so v CFR-600, pa medija ne potrebuje.
Kitajska je začela z zasnovo kitajskega eksperimentalnega hitrega reaktorja leta 2003. Naslednji korak je bil CFR-600, ki ima v notranjosti gorivo izdelano iz jedrskega odpadka plutonija in osiromašenega urana. Vsak od reaktorjev naj bi proizvedel 1500 MWt in 600 MWe energije, kar je dobro, pravijo znanstveniki. Težava je, da hitri reaktor porabi več urana.
Mnogi se sprašujejo, zakaj torej Kitajska gradi vzrejni reaktor? Hitri reaktorji bodo izdelali veliko količino orožnega plutonija. To bo Kitajski omogočilo, da bo imela skoraj 1300 jedrskih bojnih glav do leta 2030, navajajo strokovnjaki iz izobraževalnega centra za neširjenje orožja.
Strokovnjaki nagovarjajo svetovne vlade, naj se pogovorijo s Kitajsko glede pomena reaktorjev. Mednarodni agenciji za jedrsko energijo doložene države, kot so ZDA, Japonska in Južna Koreja, redno poročajo o stanju plutonija. Ker Kitajska poročila ni dostavila že od leta 2017, so strokovnjaki zaskrbljeni.
Znanstveniki se sprašujejo, zakaj bi Kitajska na skrivaj kopičila plutonij. Država se trenutno ukvarja z velikim kopičenjem potencialnega jedrskega orožja. Dodatno kopičenje plutonija pa je vezano na še več kritičnih virov, opažajo strokovnjaki.
Nekateri sicer mirijo, da obstaja možnost, da si Kitajska želi velike količine plutonija samo zato, da bi se počutila konkurenčno med svetovnimi silami, a tamkajšnji vzrejni reaktorji zaenkrat ostajajo uganka.
Že dolgo ne izdelujejo več takih reaktorjev
Ravno to znanstvenike najbolj skrbi, še posebej ker gre za reaktor, ki proizvaja plutonij, saj se ta uporablja tudi za jedrsko orožje. ZDA, Velika Britanija in Nemčija že nekaj časa ne izdelujejo več takih reaktorjev.
CFR-600 se hladi z natrijem namesto z vodo
Večina jedrskih elektrarn za hlajenje uporablja vodo. CFR-600 pa se hladi s tekočim natrijem, ki ima veliko širše temperaturno območje, kot voda. Alternativni nevtroni imajo več naravne energije in jih je treba hraniti na temperaturno nadzorovanem območju. Hitri nevtroni, ki so v CFR-600, pa medija ne potrebuje.

Večina jedrskih elektrarn za hlajenje uporablja vodo. Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Gorivo je izdelano iz plutonija
Kitajska je začela z zasnovo kitajskega eksperimentalnega hitrega reaktorja leta 2003. Naslednji korak je bil CFR-600, ki ima v notranjosti gorivo izdelano iz jedrskega odpadka plutonija in osiromašenega urana. Vsak od reaktorjev naj bi proizvedel 1500 MWt in 600 MWe energije, kar je dobro, pravijo znanstveniki. Težava je, da hitri reaktor porabi več urana.
Do leta 2030 bi lahko imela 1300 bojnih glav
Mnogi se sprašujejo, zakaj torej Kitajska gradi vzrejni reaktor? Hitri reaktorji bodo izdelali veliko količino orožnega plutonija. To bo Kitajski omogočilo, da bo imela skoraj 1300 jedrskih bojnih glav do leta 2030, navajajo strokovnjaki iz izobraževalnega centra za neširjenje orožja.
Kitajska ignorira svetovne vlade
Strokovnjaki nagovarjajo svetovne vlade, naj se pogovorijo s Kitajsko glede pomena reaktorjev. Mednarodni agenciji za jedrsko energijo doložene države, kot so ZDA, Japonska in Južna Koreja, redno poročajo o stanju plutonija. Ker Kitajska poročila ni dostavila že od leta 2017, so strokovnjaki zaskrbljeni.
Zakaj Kitajska kopiči plutonij?
Znanstveniki se sprašujejo, zakaj bi Kitajska na skrivaj kopičila plutonij. Država se trenutno ukvarja z velikim kopičenjem potencialnega jedrskega orožja. Dodatno kopičenje plutonija pa je vezano na še več kritičnih virov, opažajo strokovnjaki.
Nekateri sicer mirijo, da obstaja možnost, da si Kitajska želi velike količine plutonija samo zato, da bi se počutila konkurenčno med svetovnimi silami, a tamkajšnji vzrejni reaktorji zaenkrat ostajajo uganka.
Več iz rubrike
Tektonska prelomnica: z umetno inteligenco lahko dosežete več
Umetna inteligenca je konkretno prodrla v naš vsakdan in samo tisti, ki jo bodo znali upravljati, bodo svoji prihodnosti dodali krila.
Delničarjem Triglava 2,5 evra dividende
V nadzorni svet največje slovenske zavarovalnice sta izbrana Tim Umberger in Monica Manhem.