Kakšni so učinki covida-19 za slovenska podjetja

V okviru osrednjega dogodka kadrovske stroke – SKK prireditev 2020, ki je nedavno potekala v Portorožu v organizaciji Planet GV in Slovenske kadrovske zveze, je bila javnosti prvič predstavljena raziskava Ekonomske fakultete v Ljubljani »Organizacija dela v času epidemije in po njej«.
 
V Evropski uniji kar 40 odstotkov zaposlenih dela od doma, največ v skandinavskih državah, v Sloveniji so podatki precej nižji. Dolgoročno bolj zaskrbljujoče pa je to, da v primerjavi s tujino izstopa manjša pozornost, ki jo slovenska podjetja namenjajo usposabljanju in podpori zaposlenim za delo od doma.
 

Nekatere ključne ugotovitve raziskave

 
Večina podjetij zaznava zaostrene poslovne razmere in pričakuje, da bodo posledice krize občutili  vsaj še 18 mesecev. Poleg padca povpraševanja dobra polovica podjetij pričakuje najmanj majhno zmanjšanje števila zaposlenih in tudi upad investicij. Različne ukrepe države za pomoč podjetjem so večinoma uporabili in jih ocenjujejo kot koristne, a hkrati opozarjajo na zapletenost izvedbe in birokracijo.
 
Med ukrepi za obvladovanje stroškov dela so do konca 2021 najbolj verjetna zmanjšanje usposabljanj in ugodnosti za zaposlene ter prekinitev drugih oblik dela (npr. zunanji izvajalci, pogodbe za določen čas). Precej manj pa razmišljajo o zniževanju plač, skrajševanju delovnega časa in odpuščanju. O izkoriščanju stroškovne ugodnosti, ki so povezane z delom od doma, razmišlja zgolj tretjina podjetij, predvsem o nižjih stroških prevoza na delo in službenih potovanj.


Na epidemijo so se podjetja odzvala s pričakovanimi ukrepi - približno tri četrtine tudi z reorganizacijo, uvedbo dela od doma in prilagoditvijo dela na lokaciji podjetja. Nekoliko vseeno preseneča razmeroma majhen obseg dela od doma v vseh preučevanih obdobjih. Le eno proizvodno podjetje je manjšemu številu proizvodnih delavcev (do 10 odstotkov) omogočalo delo od doma pred epidemijo in to število se ni povečalo niti med epidemijo niti po njej.
 
Pri zaposlenih, ki pretežno neposredno delajo s strankami, se je delo od doma v času epidemije rahlo povečalo, načrtujejo pa občutnejše povečanje po epidemiji, kar tretjina podjetij za več kot polovico zaposlenih. Za administrativne in strokovne delavce je opaziti največje spremembe. Tako je za čas pred epidemijo le eno podjetje navedlo delo od doma za več kot 40 odstotkov administrativnih in strokovnih sodelavcev, v času epidemije je bilo takšnih dve tretjini podjetij in petina z delom od doma za več kot 90 odstotkov sodelavcev.
 
Po koncu epidemije so te številke hitro upadle in tretjina podjetij ne načrtuje dela od doma in zgolj petina načrtuje delo od doma za več kot 50 odstotkov administrativnih in strokovnih sodelavcev. Deleži načrtovanega dela od doma po epidemiji so za vse tri skupine zaposlenih nižji od ocen deleža zaposlenih, za katere bi bilo možno organizirati delo od doma. Kot največje ovire za uvedbo dela od doma so prepoznali, da delo pretežno ni primerno za opravljanje od doma, da ga zakonodaje ne podpira, da so visoke zahteve varstva pri delu in da zaposleni niso ustrezno tehnološko opremljeni. 
 
Nasploh so bile izkušnje z delom od doma sicer različne, a v polovici podjetij ocenjujejo, da boljše od pričakovanj. Zato je zanimivo, da le v dobri tretjini podjetij ocenjujejo, da se je želja po delu od doma zaradi te izkušnje povečala. Hkrati petina podjetij ocenjuje, da se je želja zmanjšala. Kot največje prednosti dela od doma so prepoznali manjše možnosti prenosa nalezljivih bolezni med zaposlenimi, da ni izgube časa zaradi prevoza na delo in da je sestankovanje krajše. Kot največje slabosti pa to, da ni prave ločnice med delovnim in zasebnim življenjem, odvisnost od internetne povezave, motnje v domačem okolju, osamljenost, slabši nadzor nad delom sodelavcev, slabši prenos znanja, oteženo sodelovanje in komuniciranje.
 

Primerjave s tujino

Večinoma so izkušnje in ukrepi slovenskih podjetij precej podobni tistim v drugih evropskih državah. Morda je bil celotni obseg dela na daljavo med epidemijo pri nas manjši, kot v drugih državah. Eurofound je v maju poročal, da je v EU v povprečju 40 odstotkov ljudi delalo od doma. So pa kar precejšnje razlike in največ dela od doma je bilo v skandinavskih državah. Žal za Slovenijo podatki niso bili dovolj dobri, da bi bila vključena v primerjavo. A iz naših podatkov lahko sklepamo, da so bile številke pri nas nižje od povprečja. Manj podjetij pri nas se je tudi odločalo za ukrepe skrajševanja delovnega časa ali koriščenje neplačanega dopusta, kar pa verjetno manj privlačno zaradi naše zakonodaje.
 
Dolgoročno bolj zaskrbljujoče pa je to, da v primerjavi s tujino izstopa manjša pozornost, ki jo slovenska podjetja namenjajo usposabljanju in podpori zaposlenim za delo od doma. Na primer v Addeccovi študiji, objavljeni junija 2020 in izvedeni v osmih izmed najrazvitejših držav, so kot glavni izziv prepoznali prav izboljšanje znanj in spretnosti, medtem ko v našem vzorcu ta izziv ni bil niti med prvimi petimi. Tudi načrtovana zmanjšanja vlaganj v usposabljanje, niso spodbudna in vse to lahko ogrozi konkurenčnost slovenskih podjetij.