Pravni nasvet: Vse kar morate vedeti o delu od doma

Epidemija koronavirusa je spremenila naš način življenja in hkrati temeljito posegla v trg dela. Delo od doma ni le trend, temveč postaja oblika dela prihodnosti.
Fotografija: FOTO: create jobs 51 / Shutterstock
Odpri galerijo
FOTO: create jobs 51 / Shutterstock

Zaradi sprejetih varnostnih ukrepov so bili delodajalci prisiljeni v odpuščanja, številni delavci so bili napoteni na čakanje na delo doma, nekateri pa so spremenili svoje delovanje in se usmerili v delo na daljavo v obliki opravljanja dela od doma. Ta oblika dela našemu pravu ni nepoznana, v zadnjem času pa ji je bilo namenjene veliko pozornosti in zdi se, da bo opravljanje dela od doma vse bolj priljubljeno tudi v prihodnosti. Zaradi tega v prispevku predstavljam temeljne značilnosti dela na domu ter specifike, ki jih slednje prinaša.
 

Opredelitev dela na domu


Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) opravljanje dela na domu ureja v 68. do 72. členu. Gre za atipično obliko dela, ki je v zakonu uvrščeno v podpoglavje o posebnostih pogodb o zaposlitvi. Kot delo na domu šteje delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca.


Za delo na domu šteje tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije. Pogoj za začetek opravljanja dela na domu je, da se delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi oziroma s sklenitvijo aneksa k obstoječi pogodbi o zaposlitvi dogovorita, da bo delavec na domu opravljal delo, ki sodi v dejavnost delodajalca, ali ki je potrebno za opravljanje dejavnosti delodajalca, za celotno trajanje ali le del delovnega časa delavca.
 

Pravice in obveznosti delavca in delodajalca


Pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela na domu ohranja temeljne značilnosti pogodbe o zaposlitvi: delavec opravlja dela v delovnem razmerju, pogodba se lahko sklene za določen čas ali za nedoločen čas ter za polni delovni čas ali za krajši delovni čas od polnega.
 
Posebnost take pogodbe je v opredelitvi kraja opravljanja dela, saj delavec ne dela na sedežu oziroma v drugih poslovnih prostorih delodajalca, ampak doma oziroma v  drugih prostorih po svoji izbiri.
 
FOTO: Vadym Pastukh / Shutterstock
FOTO: Vadym Pastukh / Shutterstock
Ne glede na specifičnost dela je za delavce pomembno, da ima delavec, ki dela na domu, enake pravice kot delavec, ki dela v delovnih prostorih delodajalca. Vse pravice, obveznosti in pogoje, ki so odvisni od narave dela na domu, morata urediti delavec in delodajalec s pogodbo o zaposlitvi.
 
S pogodbo o zaposlitvi se bosta delavec in delodajalec tako dogovorila predvsem o »klasičnih« elementih, kot so delovno mesto oziroma vrsta dela, ki ga mora delavec opravljati, datum nastopa dela, čas, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi, ali gre za pogodbo o zaposlitvi s polnim ali krajšim delovnim časom, o znesku osnovne plače in o drugih sestavinah plače delavca, o dnevnem ali tedenskem delovnem času in razporeditvi delovnega časa, plačilnem obdobju, plačilnem dnevu in o načinu izplačevanja plače, o letnem dopustu oziroma načinu določanja letnega dopusta itd.
 
Poleg tega pa se morata delavec in delodajalec dogovoriti tudi o specifičnih okoliščinah delovnega razmerja: o kraju opravljanja dela, o času opravljanja dela, o času, v katerem bo delavec dostopen delodajalcu, o povračilu stroškov, če bo delavec pri opravljanju dela npr. prihajal na sedež delodajalca ali obiskoval stranke, itd.
 
Pomembno je poudariti, da ima delavec, ki dela na domu, pravico tudi do drugih nadomestil, ki izhajajo iz delovnega razmerja,denimo do povračila stroškov za prehrano ali regresa za letni dopust.
 

Posebnosti dela na domu

 
Delavec ima na podlagi zakona pravico do nadomestila za uporabo svojih sredstev pri delu na domu. Višino nadomestila za uporabo lastnih sredstev določita delavec in delodajalec s pogodbo o zaposlitvi.
 
FOTO: Drazen Zigic / Shutterstock
FOTO: Drazen Zigic / Shutterstock
Kljub temu, da bo delavec delo odpravljal na domu, je delodajalec dolžan zagotavljati varne pogoje dela na domu. Pri tem je potrebno izpostaviti obveznost delodajalca, ki je dolžan o nameravanem organiziranju dela na domu pred začetkom dela delavca obvestiti Inšpektorat za delo.
 
Inšpektor za delo lahko delodajalcu prepove organiziranje ali opravljanje dela na domu, če je delo na domu škodljivo oziroma če obstaja nevarnost, da postane škodljivo za delavce, ki delajo na domu, ali za življenjsko in delovno okolje, kjer se delo opravlja, ter v primerih, ko gre za dela, ki se ne smejo opravljati kot delo na domu.
 
Zaradi te obveznosti delodajalca bo v pogodbi o zaposlitvi potrebno razjasniti tudi način, na katerega bo delodajalec opravljal nadzor nad delom. Delodajalec bo seveda zainteresiran za opravljanje nadzora nad delavcem tudi zaradi preverjanja uspešnosti njegovega dela, pri tem pa bo potrebno pozornost nameniti spoštovanju pravice do zasebnosti kot ene izmed temeljnih človekovih pravic in poskrbeti, da delodajalec pri nadzoru vanjo ne bo pretirano posegal ali pravice do nadzora izkoriščal v nedopustne namene.
 
 

Več iz rubrike

mnenja

Občutite in slišite sočloveka?

Kdaj ste nazadnje prisluhnili direktorju, medicinski sestri, beguncu, prostitutki, delavcu za tekočim trakom, vozniku tovornjaka, srčnemu kirurgu? Kdaj ste občutili njegovo bolečino? Strah? Sanje? Že…

mnenja

Slovenija je odpovedala pri temeljnem načelu, po katerem mora delovati birokrac…

V času neverjetnih preizkusov za družbo in gos­podarstvo se je pokazalo, da so proklamirano in dejansko ukrepanje slovenske vlade ovirale težave v komunikaciji vsaj med njo in resorji, ki so pove…

mnenja

Vsi živimo življenje lastnih misli

Veliko ljudi živi v prepričanju, da okoliščine v katerih se znajdejo, vplivajo na njihovo počutje. Okoliščine na vseh področjih življenja, brez izjeme.

mnenja

Potniški promet se bo povečal za približno 30 odstotkov

​Delo od doma manj obremenjuje ceste.

Komentarji: