Kako Kitajska izrablja tajna posojila za geopolitično moč

Nova študija Anne Gelpern in drugih raziskovalcev iz univerze Georgetown kaže, da so kitajske dolžniške pogodbe še posebej neprijazne do držav dolžnic, ter do mednarodne skupnosti kot celote.  

Kitajska z dolžniškimi pogodbami ne pridobiva geopolitične prednosti le pred svojimi dolžniki, temveč tudi pred vsemi drugimi bogatimi državami. 


Kitajske dolžniške pogodbe se namreč od običajnih razlikujejo na tri glavne načine:

• Zaupnost: Sodobna kitajska posojila običajno vsebujejo pogoj, da posojilojemalci ne smejo razkriti svojih pogojev ali celo svojega obstoja.  To pomeni, da ima Kitajska veliko več informacij o dejanskem finančnem stanju držav dolžnic, kot katera koli druga država upnica, banka ali imetnica obveznic.
  

  FOTO: Jason Lee / Reuters
• Garancija: Kitajska pogosto zahteva, da države vzpostavijo poseben bančni račun pri banki, ki je »sprejemljiva za posojilodajalca« oziroma ki jo lahko Kitajska zaseže v primeru, da posojilojemalec zaide v kakršnekoli težave glede plačila. Kadar pride do katerekoli oblike državne potrošnje, se ta denar ne sme uporabiti, četudi gre za uradno premoženje države.
• Predčasno vračilo: Kitajska lahko kadarkoli in v zelo širokem spektru primerov razglasi predčasno zapadlost in zahteva takojšnje plačilo celotnega zneska dolga, tudi v primerih, ko dolžnik stori dejanja, ki lahko škodujejo skoraj vsakemu kitajskemu subjektu.

Zahteve glede garancije v praksi pomenijo, »da se državni denar nahaja zunaj države posojilojemalke in zunaj nadzora državnega posojilojemalca,« pišejo avtorji raziskave. 

• Kitajska posojila vključujejo tudi klavzule »No Paris Club« (brez pariških klubov), ki dolgove izrecno izključujejo iz obsežnega mednarodnega prestrukturiranja dolga. 
• Kombinacija klavzul o agresivnem pospeševanju z enako agresivnimi klavzulami o zapadlosti pomeni, da ima Kitajska zelo velik nadzor nad dejanji v državah dolžnicah.  Primer: predlog za preklic projekta gradnje jeza v Argentini je bil opuščen, ker to ne bi pomenilo le zapadlost posojil, povezanih z jezovi, ampak tudi zapadlost vseh kitajskih posojil državi. 

Zaključek

Državljani od svojih vlad ne morejo zahtevati odgovornost za dolgove, za katere ne vedo.  In ko te vlade zaidejo v težave, mreža kitajskih dolžniških pogodb močno oteži kakršno koli prestrukturiranje.