Kaj se dogaja v Avstriji?

Norbert Kettner, direktor dunajske mestne/deželne turistične organizacije Wien Tourismus, je moral do začetka letošnjega leta redno odgovarjati na novinarska vprašanja o »pretiranem turizmu« kot resnem izzivu urbanega vsakdana. Kettner besede overtourism zdaj ne sliši - in je še dolgo ne bo slišal. Zdaj nam je dejal: »Pred letom 2024 zagotovo ne bomo dosegli ravni, ki smo jo imeli lani.«

V zadnjem desetletju, vse do leta 2020, je dunajski turizem vsako leto z velikimi skoki rušil rekord za rekordom. Leta 2019 se je število nočitev v mestu povečalo za 6,8 odstotka, preseglo 17,6 milijona (za primerjavo: Slovenija je lani imela 15,7 milijona nočitev). Letos je za dve tretjini manj turistov. Število turističnih prenočitev na Dunaju v letu leta 2020 verjetno ne bo doseglo šest milijonov.

Drastičen padec števila turistov, udeležencev kongresov in drugih poslovnih popotnikov ni velik udarec le dunajskim hotelirjem in gostincem, temveč tudi dunajskemu mednarodnemu letališču v bližini mesta Schwechat v Spodnji Avstriji, 15 kilometrov jugovzhodno od avstrijske prestolnice. Leta 2019 je skozi letališče Schwechat prešlo 31,7 milijona potnikov - kar 17,1 odstotka več kot leta 2018. V prvih osmih mesecih letošnjega leta pa je število potnikov na dunajskem letališču upadlo za dobrih 69 odstotkov.
 
Od Petra Kleemanna, vodje službe za odnose z javnostmi Dunajskega letališča, izvemo, da se je vodstvo podjetja pred kratkim odločilo, da bodo skrajšan delovni čas za vse zaposlene podaljšali do konca januarja 2021. Dunajsko letališče ima 4300 zaposlenih in je eden največjih delodajalcev v vzhodni Avstriji.


Günther Ofner, direktor Dunajskega letališča, kritizira krizno upravljanje na ravni EU: »Da bi se letalski promet in turizem lahko izvlekli iz krize je treba imeti enotna pravila EU in digitalno upravljanje potovalnih podatkov. Trenutni kaos z vedno novimi omejitvami potovanja in nesinhronizirano obdelavo podatkov o potnikih se mora končati,« je dejal.

Kadar je turistov manj, je poraba piva manjša. Ko se gostinstvu zmanjša promet, je poraba piva manjša. Če ni velikih športnih tekem, raznih kulturnih prireditev in ljudskih festivalov, je tudi poraba piva manjša. Odpoved letošnjega svetovno znanega münchenskega Oktoberfesta (ki naj bi se končal v prvi nedelji oktobra) je šok za bavarske pivovarne. Pandemija covid-19 tako povzroča velike težave tudi avstrijskim pivovarjem.
 
Za Češko, kjer na leto porabijo 141 litrov piva na prebivalca (statistika za leto 2018), je Avstrija druga država z največjo relativno porabo piva v Evropi, s 107 litrov piva na prebivalca. Na tretjem mestu je Nemčija (102 litra), sledijo ji Poljska (100 l), Litva (88 litrov), Romunija (85 litrov) in Hrvaška (84 litrov). Slovenija si z 80 litri piva na prebivalca na leto deli osmo do deseto mesto na evropski lestvici, z Irsko in Estonijo.

V Avstriji je nekaj več kot 300 pivovarn, ki so leta 2019 proizvedle skupno 8,6 milijona hektolitrov piva in zanj skupno zaslužile približno 1,4 milijarde evrov. Šestnajst največjih pivovarn proizvede več kot 91 odstotkov celotne količine piva v Avstriji, preostalih več kot 280 pivovarn pa le približno 8,5 odstotka. Številne avstrijske pivovarne so na podeželju, sorazmerno majhne, ​​odvisne od regionalnega gostinstva, gostinsko povpraševanje pa od turističnih obiskov.

»Kriza, ki jo je povzročila korona, nas je močno prizadela,« je za dunajski dnevnik Wiener Zeitung dejal Josef Rieberer, direktor Brauerei Murauer, pivovarne v mestecu Murau na zahodu avstrijske Štajerske. Ta pivovarna dostavlja pivo v sodih v približno 3000 restavracij, večinoma v svoji regiji, od katerih je levji delež odvisen od turizma, zlasti pozimi.
 
Ribauer dodaja, da zaradi pandemije sicer niso ob niti en liter piva. Namesto v sode so ga namreč natočili v steklenice in se odpravili v supermarkete, a težava je v tem, da trgovina na drobno pivovarjem ne more nadomestiti povpraševanja iz gostinstva. Kot smo pričakovali, se je konkurenca ustekleničenega piva v supermarketih močno povečala in cene piva so zdaj izjemno nizke.

Ottakringer, znana dunajska pivovarna in ena največjih v Avstriji, letos pričakuje približno 20-odstotni padec prometa. Kljub temu, da se je prodaja piva Ottakringer v trgovini na drobno letos povečala za 5 do 10 odstotkov, je skupni promet je občutno padel zaradi skoraj popolne odsotnosti večjih poletnih prireditev, kot je dunajski Donauinselfest, ki je lani imel 2,7 milijona obiskovalcev.