K nam se je lani priselilo največ državljanov BiH; Slovenci masovno v Avstrijo
Lani se je v Slovenijo priselilo 16.213 ljudi več kot odselilo, kar pomeni najvišji selitveni prirast po letu 2008, je objavil državni statistični urad.
Odpri galerijo
Največ tujcev se je lani priselilo iz BiH, ki so predstavljali polovico vseh priseljenih tujih državljanov. Foto: Robert Fajt / CROPIX
V Slovenijo se je lani priselilo skoraj 3800 slovenskih državljanov in 27.600 tujcev, odselilo pa se je skoraj 6600 slovenskih in 8500 tujih državljanov. Priselitev je bilo lani deset odstotkov več kot leto prej, odselitev pa 12 odstotkov več.
Selitveni prirast slovenskih državljanov je bil lani že 20. leto zapored negativen. Iz države se jih je namreč lani odselilo 2839 več, kot se jih je v državo priselilo. Selitveni prirast tujih državljanov pa je bil že 21. leto zapored pozitiven. Priselilo se jih je 19.052 več, kot se jih je odselilo.
Najpogostejši državi prejšnjega prebivališča za priseljene slovenske državljane sta bili lani Nemčija in Avstrija, sledile pa so Hrvaška, Združeno kraljestvo, Italija in Švica.
Največ tujcev se je lani priselilo iz BiH, ki so predstavljali polovico vseh priseljenih tujih državljanov. Za največ preostalih pa so bile države prejšnjega prebivališča še Srbija, Kosovo, Severna Makedonija in Hrvaška.
Četrtina odseljenih slovenskih državljanov je lani odšla v Avstrijo, 18 odstotkov v Nemčijo, sledili pa sta Švica in Hrvaška.
Za največ oziroma za 28 odstotkov odseljenih tujih državljanov je država njihovega prihodnjega prebivališča postala BiH, s 14 odstotki je sledila Srbija, z 11 odstotki Nemčija in z devetimi Hrvaška.
Sorazmerno visoko število odseljenih je že več let delno povezano z administrativnim urejanjem odjav prebivališča za osebe, ki so se dejansko odselile že pred leti. Take odjave oz. odselitve so lani predstavljale približno pet odstotkov vseh odselitev.
Slovensko državljanstvo je lani sprejelo 1911 ljudi, odpustov iz državljanstva pa je bilo 42, poroča STA.
Registriranih sprememb naselja bivališča znotraj države, t. i. notranjih selitev, je bilo lani 98.793, kar je pet odstotkov manj kot leto prej. Oseb, ki so spreminjale naselje prebivališča, pa je bilo 91.669. Razlika gre na račun tistih, ki so se selili več kot enkrat. Takih je bilo 6718.
Od prebivalcev, ki so lani prijavili spremembo naselja bivališča, se jih je večina oziroma 80 odstotkov preselila v drugo občino, povprečno vsak peti pa se je preselil v drugo naselje znotraj iste občine. Spremembo prebivališča je prijavilo približno 81.000 slovenskih in približno 17.800 tujih državljanov.
Naselje svojega bivališča je lani najmanj enkrat zamenjalo 4,4 odstotka prebivalcev Slovenije. Tujci so bili tudi lani bolj mobilna skupina prebivalcev kot državljani Slovenije, saj se je od tujcev najmanj enkrat selil povprečno vsak deseti, od državljanov Slovenije pa povprečno vsak 25.
Sprememb prebivališča znotraj naselij je bilo lani 42.947, znotraj naselja pa se je preselilo 41.336 ljudi. Znotraj naselja Ljubljana se je najmanj enkrat preselilo 13.944 ljudi, znotraj naselja Maribor pa 5936.
Selitveni prirast slovenskih državljanov je bil lani že 20. leto zapored negativen. Iz države se jih je namreč lani odselilo 2839 več, kot se jih je v državo priselilo. Selitveni prirast tujih državljanov pa je bil že 21. leto zapored pozitiven. Priselilo se jih je 19.052 več, kot se jih je odselilo.
Najpogostejši državi prejšnjega prebivališča za priseljene slovenske državljane sta bili lani Nemčija in Avstrija, sledile pa so Hrvaška, Združeno kraljestvo, Italija in Švica.
Največ tujcev se je lani priselilo iz BiH, ki so predstavljali polovico vseh priseljenih tujih državljanov. Za največ preostalih pa so bile države prejšnjega prebivališča še Srbija, Kosovo, Severna Makedonija in Hrvaška.
PREBERITE TUDI:
Četrtina odseljenih slovenskih državljanov je lani odšla v Avstrijo, 18 odstotkov v Nemčijo, sledili pa sta Švica in Hrvaška.
Za največ oziroma za 28 odstotkov odseljenih tujih državljanov je država njihovega prihodnjega prebivališča postala BiH, s 14 odstotki je sledila Srbija, z 11 odstotki Nemčija in z devetimi Hrvaška.
Sorazmerno visoko število odseljenih je že več let delno povezano z administrativnim urejanjem odjav prebivališča za osebe, ki so se dejansko odselile že pred leti. Take odjave oz. odselitve so lani predstavljale približno pet odstotkov vseh odselitev.
Slovensko državljanstvo je lani sprejelo 1911 ljudi, odpustov iz državljanstva pa je bilo 42, poroča STA.
FOTO:Šipić Roman
Registriranih sprememb naselja bivališča znotraj države, t. i. notranjih selitev, je bilo lani 98.793, kar je pet odstotkov manj kot leto prej. Oseb, ki so spreminjale naselje prebivališča, pa je bilo 91.669. Razlika gre na račun tistih, ki so se selili več kot enkrat. Takih je bilo 6718.
Od prebivalcev, ki so lani prijavili spremembo naselja bivališča, se jih je večina oziroma 80 odstotkov preselila v drugo občino, povprečno vsak peti pa se je preselil v drugo naselje znotraj iste občine. Spremembo prebivališča je prijavilo približno 81.000 slovenskih in približno 17.800 tujih državljanov.
Naselje svojega bivališča je lani najmanj enkrat zamenjalo 4,4 odstotka prebivalcev Slovenije. Tujci so bili tudi lani bolj mobilna skupina prebivalcev kot državljani Slovenije, saj se je od tujcev najmanj enkrat selil povprečno vsak deseti, od državljanov Slovenije pa povprečno vsak 25.
Sprememb prebivališča znotraj naselij je bilo lani 42.947, znotraj naselja pa se je preselilo 41.336 ljudi. Znotraj naselja Ljubljana se je najmanj enkrat preselilo 13.944 ljudi, znotraj naselja Maribor pa 5936.
Več iz rubrike
Aprilsko znižanje obresti ECB bi bilo kar presenečenje
Finančni trgi večinsko pričakujejo, da bo evrska oblast obrestno ukrepala junija, letos pa so v svoja cenovna predvidevanja že vključili tri reze.
Iz Nemčije boljši podatki o industrijski proizvodnji
Analitiki menijo, da bi se lahko industrijska stagnacija v »gospodarskem motorju« EU končala v prvem četrtletju, pričakovani ugodni učinki tudi za Slovenijo.
