Joan Martínez Alier: Recikliramo le 8 % tistega, kar porabimo
»V zadnjih 120 letih se je številčnost svetovnega prebivalstva povečala za petkrat. V enakem obdobju je skupni vnos vsega, kar predeluje svetovno gospodarstvo - biomasa, fosilna goriva, gradbeni materiali, kovine, poskočil precej bolj; s 7,5 gigatone na 95 gigaton. Gospodarstvo ni krožno, temveč vse bolj destruktivno. Reciklirani materiali predstavljajo le približno osem odstotkov celotnega materialnega vložka v svetovno gospodarstvo,« nam je prejšnji četrtek na Nacionalni akademiji Lincei v Rimu povedal priznani okoljski ekonomist Joan Martínez Alier.
Med občinstvom je bil med drugim italijanski predsednik Sergio Mattarella. Približno sto ljudi je bilo povabljenih v eno najstarejših evropskih znanstvenih institucij na podelitev Balzanovih nagrad. Alier, profesor na barcelonski univerzi Universitat Autònoma, je eden od štirih dobitnikov te nagrade za leto 2020, vendar je bila lanskoletna podelitev nagrad zaradi pandemije prestavljena na letošnji november. Poleg nagrade je Alier prejel tudi 750.000 švicarskih frankov, od katerih je treba glede na statut Balzanovega sklada polovico vložiti v nadaljnjo izvajanje raziskav, za katere je bil nagrajen.
Na področju okoljske ekonomije, interdisciplinarne znanosti, je veliko dela. Razumnemu človeku je jasno, da na svetu ni možno v nedogled nadaljevati z nebrzdanim črpanjem naravnih virov. »Energija se ne reciklira, snovi pa se le v manjši meri. Tudi takšno industrijsko gospodarstvo, katerega glavni cilj ni rast, bo moralo z ekstraktivnih mejnih območij pridobivati nove količine energije in snovi. S tem bo proizvajalo odpadke, vključno s toplogrednimi plini. Zato se ves čas pojavljajo novi okoljski konflikti,« nam je povedal Alier, ter dodal, da krožnega gospodarstva ni, ker se porabijo ogromne količine fosilnih goriv, pa tudi zato, ker zahteva vzdrževanje vse obsežnejše infrastrukture, zgradb, cest itd. ogromne količine snovi in energije. Vse večje število »konfliktov ekološke porazdelitve« je tako pričakovana posledica.
Alier je leta 2012 vzpostavil Atlas okoljske pravičnosti
Alier je eden vodilnih predstavnikov ekološke ekonomije in avtor številnih ključnih tez v povezavi z njo. Bil je eden prvih, ki je opazil in znanstveno analiziral novo vrsto konfliktov, ki ne temeljijo na delovnih pogojih in plačah, ampak na preživetju v širšem smislu. Leta 2012 je s sodelavci vzpostavil Atlas okoljske pravičnosti (www.ejatlas.org), platformo odprtega dostopa, ki prikazuje območja na svetu, kjer je v novodobni zgodovini prihajalo ali še vedno prihaja do konfliktov človekovih pravic. To je projekt, ki se nenehno nadaljuje, z vedno novimi konfliktnimi točkami. V času pisanja tega besedila je bilo identificiranih in opisanih 3555 takšnih lokacij. Nekaj jih je tudi v Sloveniji; Nuklearna elektrarna Krško, Cinkarna Celje, Termoelektrarna Šoštanj, cementarna Lafarge v Trbovlju, divja odlagališča odpadkov v več krajih pa tudi konflikt zaradi gradnje vetrnic za proizvodnjo električne energije na gori Volovja reber.
Leta 1989 je bil Alier eden od ustanoviteljev, kasneje pa nekaj časa predsednik Mednarodnega združenja za ekonomiko okolja (ISEE). Strokovnjaki na tem področju gledajo na ekonomijo kot na dinamične tokove energije in snovi. Alier je v Rimu naštel vrsto resursov, ki so se v novodobni zgodovini izvažali in se še vedno izvažajo »z ekstraktivnih mejnih območij v ekološko neenakomerni trgovini«. Posledica takšne trgovine je okoljska, pa tudi splošna družbena škoda. Ti resursi so med drugim železova ruda, boksit, soja, palmovo olje, baker, surova nafta, premog, zlato, srebro, novi materiali za solarno energijo, kot sta litij in kobalt, nikelj, ilmenit in rutil (najpomembnejše rude, ki vsebujejo titan), cirkon (izolator in abraziv, absorbira nevtrone, lahko ustavi verižno reakcijo v jedrskih reaktorjih), bombaž in sladkor iz Amerike v kolonialnem obdobju, gvano (iztrebki morskih ptic, izjemno dobro kmetijsko gnojilo) iz Peruja v obdobju med letoma 1840 in 1880, srebro iz Latinske Amerike v kolonialnem obdobju pa tudi poper, ki ga je prinesel Vasco de Gama iz Malabarja (območje v Indiji), itd.
Osredotočenost na energijske in snovne tokove ter izkušnje pri preučevanju konfliktov v agrarnih območjih so Alierja pripeljali do znanstvene analize okoljskih konfliktov v Latinski Ameriki in Indiji. Nato je napisal več knjig, med katerimi je najbolj znana The Environmentalism of the Poor: A Study of Ecological Conflicts and Valuation, ki je bila prvič objavljena leta 2002. Alier je med drugim proučeval težave, na katere opozarjata okoljski organizaciji Acción Ecológica iz Ekvadorja in Oilwatch iz Nigerije, ki s svojim sloganom 'Leave the Oil in the Soil' (pusti nafto v tleh) nasprotujejo naftnim koncernom. »Texaco-Chevron in Shell se obnašata, kot se pač obnašajo naftna podjetja, in za seboj puščata socialno-ekonomsko pasivo v obeh državah. Temu pravimo korporativna družbena neodgovornost.«
Več iz rubrike
Zgodba avtomobilskega dobavitelja v postopku transformacije
Zapleten proces prehajanja iz klasičnih montažnih postopkov v nove proizvodne procese
Razbijamo mite: kako resnično voditi finance podjetja
Ste podjetnik, ki skrbi za finance v podjetju? Če vas zanima, kako do finančne varnosti in uspešnosti, se prijavite na brezplačni webinar Bilance niso finance.
