Izvajanje podnebnih ukrepov moramo takoj okrepiti

»Podnebno nevtralnost do sredine tega stoletja, kar si je Slovenija zastavila tudi z Dolgoročno podnebno strategijo (ReDPS50), lahko dosežemo le ob njeni ustrezni umestitvi med politične, razvojne in izvedbene prioritete ter s takojšnjo okrepitvijo izvajanja podnebnih ukrepov,« ugotavlja Podnebno ogledalo 2021.
 
Prva tri Podnebna ogledala, ki so jih na Centru za energetsko učinkovitost Instituta »Jožef Stefan« skupaj s partnerji pripravili v sklopu projekta LIFE Podnebna pot 2050, so bila pri strokovnjakih, odločevalcih, predstavnikih nevladnih organizacij in drugih zainteresiranih dobro sprejeta. Letos v okviru vzpostavljenega sistema za spremljanje izvajanja ukrepov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov (TGP) nadaljujejo že s četrtim Podnebnim ogledalom. To je tudi prvo ogledalo, ki je bilo pripravljeno brez podpore evropskih sredstev. Spomladi leta 2022 bo pripravljeno še Podnebno ogledalo 2022, ki bo obenem zadnje, ki bo namenjeno pregledu doseganja ciljev in izvajanja ukrepov iz Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP).  

Doseganje ciljev v letu 2020 je spodbudno, za cilje v letu 2030 pa bo potrebnih več aktivnosti

 
Poročila »Podnebno ogledalo 2021« kažejo, da bo Slovenija obvezujoč cilj na področju emisij neETS (to so emisije iz virov, ki niso vključeni v evropsko shemo za trgovanje z emisijami) za leto 2020 dosegla. Emisije toplogrednih plinov iz virov v okviru tega cilja so se leta 2019 zmanjšale za 2 odstotka in so bile za 11,9 odstotka nižje od cilja, postavljenega za leto 2020. Ravno je bil leta 2020 dosežen tudi obvezujoč cilj, ki ga ima Slovenija na področju energetske učinkovitosti. Raba primarne energije se je namreč leta 2019 zmanjševala že drugo leto zapored, tokrat za 1,8 odstotka in je bila 6 odstotkov pod ciljno vrednostjo za leto 2020. Obvezujoč cilj, ki ga ima Slovenija na področju obnovljivih virov energije (OVE), pa leta 2020 ne bo dosežen. V letu 2019 je bil delež OVE v bruto rabi končne energije z 22 odstotki kar 3,0 odstotne točke nižji od cilja za leto 2020, od leta 2010 pa se je povečal za samo 1,6 odstotne točke.

Mag. Barbara Petelin Visočnik, Institut »Jožef Stefan«, Center za energetsko učinkovitost: »To, da bomo leta 2020 dva od treh obvezujočih ciljev dosegli, je spodbudno, a z vidika doseganja ciljev v letu 2030 in prehoda v podnebno nevtralnost premalo. Cilji za leto 2020 so premalo ambiciozni, saj so bili zastavljeni v času, ko še ni bilo širšega političnega soglasja za odločnejše in hitrejše ukrepanje proti globalni podnebni krizi.«

Podnebno ogledalo 2021 zato izpostavlja, da sta za prehod v podnebno nevtralnost doseganje ambicioznih ciljev v letu 2030, ki se še usklajujejo z Evropsko komisijo, in intenzivnejše izvajanje ukrepov v tem obdobju, odločilna. Potrebno je takojšnje izvajanje ukrepov v polnem obsegu, kot je to že načrtovano v sprejetih dokumentih Nacionalnem energetsko podnebnem načrtu (NEPN), Dolgoročni strategiji energetske prenove stavb do leta 2050 (DSEPS 2050). Izvajanje ukrepov ni pomembno samo z vidika doseganja ciljev; ustvarja tudi nova delovna mesta in prispeva k bolj samostojni, prožni, odporni in zdravi družbi ter je vodilo uspešnega zelenega okrevanja po pandemiji.

dr. Boštjan Petelinc z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na dogodku za usklajevanje glavnih priporočil Podnebnega ogledala 2021 izpostavil: »Podnebna ogledala vključujejo veliko količino letno zbranih kakovostnih informacij o izvajanju podnebnih ukrepov in koristna priporočila za njihovo nadaljnje usmerjanje. Upamo, da bodo Podnebna ogledala stalnica tudi v prihodnosti, saj so pomemben pripomoček za spremljanje izvajanja podnebne politike. Še več; nujno bi jih bilo treba nadgraditi in za NEPN na njihovi osnovi vzpostaviti mehanizem za spremljanje izvajanja, ki zaenkrat še ni dorečen. Za učinkovito podnebno upravljanje je ključno, da je vanj vgrajeno tudi ustrezno in stalno spremljanje. Na MKGP si zato prizadevamo, da bi kakovost podatkov še izboljšali.«
 
Z blaženjem podnebnih sprememb se izpolnjuje tudi volja državljanov. V Sloveniji je v raziskavi Flash Eurobarometra (avgust 2021) 40 odstotkov vprašanih navedlo ukrepe proti podnebnim spremembam kot najbolj pomembno politično prioriteto, ki bi jo moral obravnavati evropski in z njim tudi slovenski parlament. Ukrepanje proti podnebnim spremembam podpira tudi stroka na globalni ravni. Ta ugotavlja, da smo segrevanje ozračja in s tem podnebne spremembe povzročili ljudje. Nekaterih podnebnih sprememb kratkoročno ne moremo več preprečiti, za njihovo omejitev pa je treba takoj in močno zmanjšati emisije ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov.  

O podnebnem ogledalu 2021

Podnebno ogledalo 2021 so pripravili na Centru za energetsko učinkovitost Instituta »Jožef Stefan« v sodelovanju s PNZ svetovanje projektiranje, Kmetijskim inštitutom Slovenije in Gozdarskim inštitutom Slovenije. Metodologija za pripravo Podnebnega ogledala je bila razvita v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050. Vsi zvezki Podnebnega ogledala 2021, skupno 7, so dostopni na spletni strani. Kazalniki, ki kažejo doseganje ciljev skupno in po posameznih sektorjih, bodo dostopni na spletni strani ARSO v prvi polovici oktobra.