Iztok Seljak, Hidria: Kriza nikakor ni mimo

V skupini Hidria so junija in julija naročila po koronskem šoku začela rasti, a v podjetju ostajajo previdni, je v intervjuju za STA povedal direktor Hidrie Holdinga Iztok Seljak.
Fotografija: Iztok Seljak. direktor Hidrie Holding d.o.o.. FOTO: Vidic Leon
Odpri galerijo
Iztok Seljak. direktor Hidrie Holding d.o.o.. FOTO: Vidic Leon

Sektor avtomobilske industrije, v katerem deluje Hidria, je med bolj prizadetimi panogami zaradi pandemije covida-19, ohlajanje dejavnosti pa se je poznalo že pred izbruhom zdravstvene krize.

Prvo četrtletje 2020 je Hidria kljub marčni razglasitvi epidemije v Sloveniji poslovala na primerljivih ravneh z letom 2019, ob neprekinjeni proizvodnji pa uvajala zaščitne ukrepe, je v pisnem pogovoru za STA pojasnil Seljak. Radikalno znižanje prodaje je zaradi dogajanja v mednarodnem okolju prinesel začetek aprila.

V podjetju predvidevajo, da bodo leto sklenili s približno 20-odstotnim padcem prodaje glede na lani. S trenutnega vidika bo celotna skupina Hidria po Seljakovih besedah letos namesto načrtovanih 260 milijonov evrov ustvarila 210 milijonov evrov prihodkov od prodaje. Se je pa nprimer Hidrijina kitajska lokacija že aprila oziroma maja vrnila na predkrizne ravni oziroma je v teh mesecih že presegla lansko prodajo.

Ob drsenju v krizo so bili v Hidrii vsak dan priča dodatnemu znižanju naročil. Maja so se ta nato stabilizirala na zelo nizkih ravneh, junija, še posebej konec meseca, in julija pa po Seljakovih besedah vsakodnevno dobivajo dodatna naročila. Kot primer je navedel rešitev za volanske sisteme.



»Žal pa to še vedno nikakor ne pomeni, da je kriza mimo. To le kaže, da bomo po velikih padcih med aprilom in junijem v juliju in avgustu dosegli 20-odstotni padec glede na lani (op.p. gre za povprečje), kar pa je še vedno zelo veliko. Resen izhod iz krize je še zelo daleč,« je bil jasen.

Po izbruhu koronakrize se je Hidria posvetila znižanju stroškov in zagotavljanju ustrezne likvidnosti, širšemu vodstvu so plače znižali za 20 odstotkov. Med vladnimi protikoronskimi ukrepi je pohvalno ocenil moratorij na odplačila glavnic kreditov in obresti, glede na velikanski nenaden padec naročil pa so v Hidrii posegli predvsem po ukrepu čakanja na delo doma. V juniju so nato del zaposlenih vključili še v ukrep skrajšanega delovnega časa.
FOTO: Močnik Blaž
FOTO: Močnik Blaž

»Nedvomno so bili vladni ukrepi relevantni in učinkoviti. Mora pa Slovenija na podlagi te izkušnje sedaj proaktivno dodelati ta mehanizem in svoj sistemski odziv na tovrstne krizne situacije,« je prepričan Seljak, ki je glede na izkušnje v podjetju Hidria Bausch v Vaihigenu blizu Stuttgarta pri tem spomnil na učinkovit nemški sistem skrajšanega delovnega časa.

Da bi zagotovili prožnost za realizacijo trenutnih višjih naročil, načrtovanih dopustov ter sledenje zakonskim omejitvam, so se v Hidrii odločili, da v juliju in avgustu začasno izstopijo iz sheme subvencij. »V primeru nadaljevanja tako nizkih ravni naročil ali celo spet nižjih od septembra dalje pa bi bilo treba za zaščito delovnih mest znova koristiti subvencije,« je napovedal Seljak, saj ob potencialnem negativnem razvoju jeseni lahko spet pride do večjih padcev.

Vendar pa je na položaj v avtomobilski industriji po njegovih navedbah treba gledati bistveno bolj celovito in poglobljeno. »Koronakriza je samo majhen del celote, seveda pa ne nepomemben. Določene procese bo zagotovo še pospešila,« je dejal.

Vzporedno se, tako Seljak, že nekaj let odvija več procesov: hiter prehod v okolju prijazne avtomobile s poudarkom na visoko učinkovitih in čistih dizelskih in bencinskih motorjih, hibridizacija in elektrifikacija vozil ter novi poslovni modeli delitvenega gospodarstva. »V tem smislu so pred industrijo mobilnosti velike, izjemne priložnosti. Seveda pa tudi kakšna grožnja,« je ocenil.
Skupina Hidria, ki zaposluje nekaj manj kot 2500 ljudi, se s hibridizacijo in elektrifikacijo intenzivno ukvarja od leta 2005, dejavnost sloni na sistemskih poslovnih načrtih, tudi za deset let in več vnaprej.

FOTO: Boris Šuligoj
FOTO: Boris Šuligoj
»Posledično smo danes že aktivno vključeni v številne dobave za aktualne modele hibridnih in električnih avtomobilov. Istočasno pa smo v zadnjih dveh letih pridobili pomembne nove dogovore za inovativne in prebojne izdelke in rešitve prihodnosti, ki trajajo vse do leta 2030,« je pojasnil Seljak.

Izdelovati oziroma izvajati jih bodo začeli v letih 2021/2022. Med dogovori je izpostavil več kot 300 milijonov evrov vreden lanski dogovor za dele hibridnih sklopov za znamki BMW in Mercedes-Benz.

Koronska kriza je po Seljakovem prepričanju šok oblika trajnostne krize. »Do takih kriz prihaja zaradi našega nekontroliranega poseganja v naravo in njene procese ter rušenja naravnega ravnotežja. In to se nam zdaj maščuje,« je navedel. Del rešitve vidi v mobilnosti z minimalnim oz. postopno nikakršnim negativnim vplivom na okolje. »Kriza bo te trende še pospešila. V Hidrii se tovrstnih izzivov veselimo, saj aktivno že danes sooblikujemo rešitve zanje,« je zatrdil Seljak.


Prodaja v segmentu elektromobilnosti v Hidrii po njegovih navedbah postopoma že dosega prodajo, ki je neposredno vezana na dizelske tehnologije. Seljak je prepričan, da v Hidrii s svojimi inovacijami tudi radikalno izboljšujejo dizelske tehnologije, ki po različnih študijah, ob upoštevanju celotnega energetskega cikla, postopoma že dosegajo ali presegajo pozitiven okoljski učinek električnih pogonov.

Na področju elektromobilnosti je po njegovih opozorilih še kar nekaj izzivov, kot so problematična reciklaža litija, strateška občutljivost redkih zemelj kot ključne komponente za pogonske elektromotorje, zadostna razpoložljivost in cenovna konkurenčnost visoko sofisticirane elektropločevine.

V skupini Hidria so trenutne krizne razmere vplivale na zmanjšanje oziroma na zamik načrtovanih investicij. Ključen izziv je trenutno naložba v nadaljnjo širitev elektromobilnosti, ki jo načrtujejo za leti 2022/2023.


»Podobno kot je država pomagala pri premostitvi največje operativne krize z udeležbo na stroških dela s ciljem zaščite delovnih mest, bo zdaj izjemnega pomena, da sodeluje tudi pri stroških razvoja,« je prepričan. Z gospodarskim ministrstvom se že pogovarjajo o predvidoma vsaj 100 milijonov evrov vrednem paketu za ta namen oz. za razvojne projekte soustvarjanja prihodnje zelene mobilnosti.

Hidria je sicer v zadnjih letih prodala kar nekaj nejedrnih dejavnosti. Avtomobilski segment v skupini tako predstavlja 70 odstotkov celotne prodaje, v zadnjem desetletju je skrbel za konstantno dobičkonosno rast. »Seveda se zdi v danih razmerah ta odstotek prevelik, saj je bil v tej koronski krizi preostali industrijski del bistveno manj prizadet,« je ugotavljal.

Strateško so v tem smislu vprašanja glede vnovične večje diverzifikacije poslovanja relevantna, je menil. »Temu ustrezno bomo zato naš današnji portfelj deloma primerno uravnotežili. Hkrati pa se osredotočamo na rastoče niše v avtomobilski industriji in v njih še vedno računamo na veliko rast v neposredni prihodnosti,« je sklenil Seljak.

Več iz rubrike

aktualno

V Zrečah in na Rogli zadovoljni s turističnimi boni

Podjetje Unitur je zadovoljno s poletno sezono v Termah Zreče in na Rogli, saj se je veliko Slovencev odločilo izkoristiti turistične bone v njihovih destinacijah.

aktualno

Direktor Turizma Bohinj: Ni nas treba učiti, kako naj delamo in nam očitati, da…

Direktor Turizma Bohinj Klemen Langus izpostavlja potrebo po uravnoteženosti med lokalnim okoljem in turizmom, ki je v tem oziru lahko zgolj na drugem mestu.

aktualno

Izola, Portorož, Piran: Nabito polne plaže; prostora zmanjkuje

Slovenske obalne destinacije so zadovoljne s turističnim obiskom v prvem delu poletne sezone.

aktualno

Britanskemu trgu dela grozi črn konec leta

Številni zaposleni Britanci bi lahko s koncem vladne podpore izgubili službo. Britanski ekonomisti opozarjajo na brezno brez dna.

Komentarji: