Italijani obudili projekt, ki se je zapisal v knjigo rekordov

Italija naj bi od Bruslja - za lažje spopadanje s posledicami epidemije covid-19 in ponovni zagon gospodarstva - prejela nič manj kot 209 milijard evrov pomoči. To je toliko denarja, da vlada Giuseppeja Conteja še vedno ne ve, kako vse zapraviti. Zato ni presenetljivo, da se je kontroverzni megaprojekt za izgradnjo mostu od Kalabrije do Sicilije vrnil na politični dnevni red države. Z ocenjenimi stroški od sedem do osem milijard evrov, za most čez Mesinsko ožino ne bi porabili niti štirih odstotkov prejetih sredstev.
 

Tudi predori so možni

»Projekt mostu med Villo San Giovanni in Messino bomo preučili brez predsodkov,« je v začetku avgusta izjavil premier Giuseppe Conte in napovedal novo študijo izvedljivosti. Premier je dodal, da je možna tudi gradnja predora, ki bi bil po predhodnem načrtu ministrstva za infrastrukturo - bistveno cenejši.

V ponedeljek tega tedna je regionalna konferenca na seznam izrednih infrastrukturnih projektov dodala tudi prometno povezavo med celinsko Italijo in Sicilijo: most - ali predor - manjkajoči člen v širitvi železniškega omrežja. 

Idejni vodja projekta: Berlusconi

Teoretično bi lahko vlada Conteja iz predala potegnila že pripravljen projekt iz obdobja Silvia Berlusconija: pod nekdanjim premierjem je bil načrtovan superlativni viseči most, ki bi se zapisal v zgodovino kot modernizator Italije. »Ponte sullo stretto di Messina« naj bi bil skoraj trikrat daljši od mostu Golden Gate v San Franciscu, dolgega 3,3 kilometra; dva kandelabra v Kalabriji in na Siciliji bi se z višino 382 metrov nad Eifflov stolp povzpela za 80 metrov. Po mnenju inženirjev naj bi konstrukcija s skupno desetimi pasovi za motorna vozila in železniške vlake vzdržala hitrost vetra 216 km / h in potres z močjo 7,1 stopnje po Richterjevi lestvici.

Predrago - vsaj takrat

Sanjski most so Italijani opustili konec leta 2011: Berlusconijev naslednik, nekdanji komisar EU za konkurenco Mario Monti, je kot vodja nove varčevalne vlade s prvim uradnim aktom ustavil projekt: most je bil predrag.
 

Ko je Monti projekt ustavil, je bilo za načrte in študije porabljenih že več kot 300 milijonov evrov, s katerimi je most postavil svetovni rekord - in sicer najdražjega inženirskega objekta, katerega gradnja se nikoli ni začela. Monti je obstoječim gradbenim konzorcijem dal na voljo dodatnih 300 milijonov evrov za odškodnino.

Tudi stari Rimljani so sanjali o povezavi

Projekt mostu čez Mesinsko ožino že skoraj dve tisočletji zaposluje domišljijo politikov in inženirjev: rimski konzul Lucius Caecilius Metellus je po svoji zmagi proti Kartažani na Siciliji leta 250 našega štetja iskal pot, kako bi preselil Rim. Sanjal je o plavajočem mostu iz splavov in sodov.
 
Tudi neapeljski in sicilijski kralj Bourbonov Ferdinand II je leta 1840 načrtoval most čez ožino, a je zaradi visokih stroškov idejo opustil. Osrednja težava je bila velika nevarnost potresov: afriška in evroazijska tektonska plošča se namreč srečata neposredno pod Mesinsko ožino - kar inženirjem predstavlja velike težave.

Potres bo prišel

Po mnenju strokovnjakov je samo vprašanje časa, kdaj bo regijo stresel še en veliki potres - tako kot leta 1908, ko sta bili mesti Messina in Reggio Calabria zravnani s tlemi in je umrlo več kot 100.000 ljudi.
 
Z obnovitvenim skladom EU potres sicer ne predstavlja več nevarnosti, saj je zdaj denarja za gradnjo potresno odpornega visečega mostu - na pretek.