Intenzivno kmetijstvo kot pomemben onesnaževalec okolja

Kmetijstvo je za človeštvo nepogrešljiva dejavnost, saj nas oskrbuje s hrano. Predstavlja pa motnjo za okolje in prispeva h globalnemu segrevanju. Kakovost tal na območju kmetijske obdelave se zaradi uporabe pesticidov in izpustov ogljikovega dioksida v ozračje sčasoma zmanjšuje. Gnojila in pesticidi prav tako onesnažujejo pitno vodo, škodljivi pa so tudi za živa bitja.

Za delovanje namakalnih sistemov se porabljajo velike količine vode. Prav tako na številnih predelih sveta izsekavajo gozdove, da bi pridobili nove obdelovalne površine. Niso pa vse obdelovalne tehnike enako škodljive. Nekaj okolju prijaznejših metod navaja World Economic Forum.
 

Metode ohranjanja tal

Naravni kompost predstavlja domovanje številnim organizmom. Problem predstavljajo sintetični gnoj, pesticidi in škodljive kmetijske prakse, zaradi katerih se lahko bistveno poslabša kakovost tal. Sočasno s kmetijstvom je tako smiselno načrtovati metode, ki bodo prispevale k ohranjanju tal in njihovi regeneraciji.

Regenerativno kmetovanje

Ta vrsta kmetovanja je čedalje bolj priljubljena. Uporabljajo se različne tehnike, ki omogočajo tlom, da se med kmetijsko obdelavo obnavljajo. To so pokrovne poljščine, kolobarjenje, uporaba komposta in živalskega gnoja.
 

FOTO: Tomi Lombar / Delo

Ekološko kmetovanje

Gnojila in kemikalije škodujejo tlom, živalim in rastlinam. Ekološko kmetovanje jih zato ne uporablja. Raje posega po naravnih metodah za zatiranje škodljivcev in bioloških gnojilih. Kmetija, ki se želi registrirati za ekološko, mora izpolnjevati stroge zakonsko določene kriterije. S tem dokažejo, da so vse njihove tehnike neškodljive za okolje. Izdelki z ekološke kmetije so certificirani in med potrošniki čedalje bolj cenjeni. Temu primerna pa je tudi njihova cena.
 

Vertikalno kmetovanje

Gozdovi predstavljajo pomembno bogastvo našega planeta. Proizvajajo namreč velike zaloge kisika in zagotavljajo domovanje številnim živim bitjem. Pri pridobivanju novih obdelovalnih površin je kritično prav izsekavanje gozdov. Za vertikalno kmetijstvo zadoščajo minimalne površine, saj rastline gojimo v vertikalnih smeri, eno nad drugo. Za zalivanje rastlin se porabljajo le tolikšne količine vode, ki so potrebne.

Vegansko kmetovanje

Živinoreja je problematična, ker prispeva k izpustu ogromnih količin metana v okolje. Prav tako se za vzrejo živali porabljajo ogromne količine vode. Vemo, da gre pri vzreji živali za meso v večini primerov za mučenje živali. Prav zato postajajo veganske kmetije čedalje bolj priljubljene, saj pripomorejo k izboljšanju našega planeta.

Žal so naštete oblike kmetijstva na globalni ravni še vedno v manjšini. Prevladujejo metode, ki so okolju precej škodljive, kot je intenzivno kmetijstvo. Je pa zavedanje o škodljivih metodah obdelave tal čedalje bolj v ospredju in zagotovo se bodo tudi na tem področju prakse v prihodnje bistveno spremenile. Vendar se je treba vprašati; bodo spremembe prišle pravočasno?