Inflacija v evroobmočju še naprej vztrajno narašča
Inflacija v evroobmočju še naprej rekordno narašča, po najnovejši oceni statističnega urada EU naj bi letna inflacija v omenjeni regiji znašala 9,1 odstotka.
Po avgustovski oceni so se cene hrane, alkohola in tobaka, neenergetskega industrijskega blaga in storitev zvišale glede na julijske številke, ko je bila napovedana letna inflacija v evrskem območju v višini 8,9 odstotka.
Naraščajoče cene v vsakem kotičku celine
Avgustovska ocena Eurostata predvideva 38,3-odstotno inflacijo na področju energentov, medtem ko je julija znašala 39,6 odstotka, poroča Euronews.
Zlasti v Estoniji in na Nizozemskem se je inflacija avgusta občutno povečala, saj se je v primerjavi s prejšnjim mesecem povečala za 2 odstotka.
Stopnja inflacije se je v Združenem kraljestvu julija povzpela na 40-letno najvišjo vrednost, in sicer 10,1 odstotka, je 17. avgusta sporočil Organisaton of National Statistics (ONS).
Rastoče cene hrane so med junijem in julijem največ prispevale k povečanju letne stopnje inflacije, je ob najvišjem dvigu inflacije po letu 1982 sporočil britanski nacionalni statistični organ.
Inflacija v evrskem območju se je aprila zvišala s 7,4 odstotka, saj Evropejci še naprej opažajo naraščajoče cene energentov in hrane, ki jih je deloma spodbudila ruska vojna v Ukrajini.
Vsak kotiček celine se sooča z naraščajočimi cenami, pri čemer pričakovano okrevanje evropskega gospodarstva po koronavirusni pandemiji ovirajo številni dejavniki. V Rusiji je inflacija v mesecu juliju znašala 15,1 odstotka, kar je manj kot maja, ko je znašala 17,1 odstotka.
Evropska centralna banka je po zgledu svojih kolegic v drugih delih sveta prvič po 11 letih zvišala obrestne mere, in sicer za večji znesek od pričakovanega, saj je usmerjena proti vztrajno visoki inflaciji.
Poteza, objavljena 21. julija, sproža nova vprašanja o tem, ali bo naglica za podražitev kreditov potisnila velika gospodarstva v recesijo na račun nižjih cen za ljudi, ki več porabijo za hrano, gorivo in vse, kar je vmes.
Kaj povzroča te stopnje inflacije?
Evropo in večji del sveta so že pred rusko invazijo na Ukrajino konec februarja prizadele hitro naraščajoče cene energentov, ki prispevajo k inflaciji. Konflikt je zaostril energetsko krizo, saj je spodbudil svetovno zaskrbljenost, da bi lahko prišlo do prekinitve dobave nafte ali zemeljskega plina iz Rusije.
Rusija je bila v zadnjem času glavna dobaviteljica nafte, zemeljskega plina in premoga v EU, saj je zagotavljala približno četrtino njene energije. Cene številnih dobrin - vključno s hrano - so od uvedbe pandemskih zapor pred dvema letoma naraščale, kar je obremenilo globalne dobavne verige, zaradi česar so pridelki gnili, v supermarketih pa so začeli ljudje panično kupovati.
Vojna v Ukrajini je ponovno dramatično poslabšala obete, saj Rusija in Ukrajina proizvedeta skoraj tretjino svetovne pšenice in ječmena ter dve tretjini svetovnega izvoza sončničnega olja, ki se uporablja za kuhanje. Ukrajina je tudi četrta največja izvoznica koruze na svetu, še navaja Euronews.
Več iz rubrike
Na GZS verjamejo, da novih omrežnin še ne bo
Več preglednosti, manj časovnih blokov in odprava sezon so pričakovanja gospodarstva.
Hrvaška skupina Ciak v nov prevzem v Sloveniji
V regiji poteka agresivna konsolidacija trgovine z avtodeli. Preživijo lahko zgolj podjetja, ki imajo ekonomijo obsega.
