Inflacija spreminja nakupovalne navade Avstrijcev

Cene v Avstriji so danes bistveno višje kot pred letom dni. Vse več ljudi ima težave s plačevanjem komunalnih stroškov, predvsem stroškov ogrevanja. Občutno so se podražili tudi živilski izdelki.

Koliko denarja je dovolj za dostojno pokojnino?

Vojna v Ukrajini in visoke cene surovin glavni razlog za skok inflacije

Pred tridesetimi leti je bila inflacija v Avstriji nad štirimi odstotki, višje pa so bile tudi obrestne mere za prihranke. V zgodnjih 90. letih prejšnjega stoletja smo letno prejemali 6-7 odstotkov obresti za vezane vloge. Seveda so bile obrestne mere za posojila še višje. Zdaj pa imamo zgodovinsko nenavadno situacijo. Čeprav je inflacija višja kot pred tremi desetletji, so obrestne mere po zaslugi politike Evropske centralne banke še vedno skoraj nične.

Denar na vpogledne vloge velikih avstrijskih bankah prinaša okoli 0,01 odstotka letno. Če imate na takšnem računu 10.000 evrov, boste ob koncu leta prejeli natanko en evro obresti. Inflacija bo letos 5,6-odstotna, pišejo strokovnjaki Avstrijske nacionalne banke v najnovejši makroekonomski napovedi. To pomeni, da bo varčevalec pri omenjenih 10.000 evrih v banki letos imel 559 evrov izgube: prejel bo en evro obresti, na kupni moči kapitala pa izgubil 560 evrov.

Cene v Avstriji so bile marca v povprečju za 6,7 ​​odstotka višje kot pred letom dni. Vrhunec tekoče inflacije pričakujemo aprila. Ta bo okoli 7,2 odstotka, potem naj bi se umirila v drugi polovici letošnjega leta – če ne bo težav z oskrbo z energenti. Inflacija se bo v naslednjih letih še naprej zniževala: leta 2023 bo okoli 2,9 odstotka, leta 2024 pa 2,4 odstotka, pravijo prognostiki Avstrijske nacionalne banke.

Visoke cene surovin in vojna v Ukrajini so glavni razlogi za skok inflacije v zadnjih mesecih. Če bo inflacija v Avstriji letos zares (le) 5,6-odstotna, bo najvišja po letu 1981, ko je bila 6,8-odstotna. Inflacijo leta 1981 je v veliki meri povzročila naftna kriza leta 1979. Svetovna proizvodnja nafte se je tedaj zmanjšala zaradi prve zalivske vojne med Irakom in Iranom.

Nemčija: Vse več priseljencev, vse manj kristjanov

Gospodinjstvo zdaj za energijo plača 45 evrov več na mesec

Avstrija je, tako kot številne druge zahodnoevropske države, tudi danes v veliki meri odvisna od uvožene energije, tako v gospodarstvu kot v gospodinjstvih. Naraščajoče cene energije resno ogrožajo življenjski standard nemajhnega dela prebivalstva. Tisti z nižjimi dohodki imajo že velike težave. Statistiki so izračunali, da je moralo vsako avstrijsko gospodinjstvo letos februarja plačati skoraj 45 evrov več na mesec za energijo (elektrika, plin itd) kot februarja 2021.

Od konca lanskega leta so se občutno podražili tudi nekateri trajnejši izdelki za osebno porabo, kot so avtomobili, pohištvo in gospodinjski aparati. Povpraševanje po marsičem je bilo večje od ponudbe, zato so lahko proizvajalci dvig cen svoje proizvodnje prenesli na kupca.

Dunajski bulvarski časopis Neue Kronen Zeitung, dnevnik z največjo naklado v Avstriji, je v nedeljski izdaji 24. aprila objavil rezultate raziskave o naraščanju cen izdelkov in njihovem vplivu na gospodinjstva. Raziskavo so naročili od Inštituta za demoskopijo in analizo podatkov (IFDD). Anketarji IFDD so med 18. in 22. aprilom intervjuvali 1200 prebivalcev Avstrije starejših od 16 let. Rezultati so potrdili sklepe analitikov Avstrijske nacionalne banke. »Gospodinjstva z nižjimi dohodki in večinoma z nižjo stopnjo izobrazbe zdaj težko pokrijejo stroške vsakdanjega življenja,« pravi Christoph Haselmayer, šef IFDD.

V Avstriji vedno več ljudi ne zmore plačevati osnovnih življenjskih stroškov. Foto: kasto80/Getty Images

Naraščajoče cene hrane, energije in goriva so prizadele že več kot polovico avstrijskega prebivalstva. Kar 80 odstotkov pravi, da naraščajoče cene spreminjajo njihove nakupovalne navade, a tisti, katerih prihodki so višji od izdatkov, nimajo enotnega stališča, kaj storiti, če bo inflacija še naprej visoka. Nekaj ​​več kot petina (23 %) pravi, da bo presežek denarja vlagala v finančne produkte, podobno (22 %) jih bo denar porabilo takoj, skoraj toliko (21 %) pa se bo sprijaznilo z inflacijo; preostala tretjina (34 %) ne ve, kako bi se obnašala.

Vedno več ljudi je prisiljenih hrano kupovati v socialnih hipermarketih

Statistični urad Avstrije je te dni sporočil, da skoraj tretjina avstrijskih gospodinjstev, ki spadajo v deset odstotkov z najnižjimi dohodki, ne more plačati vseh življenjskih stroškov. Zdi se, da to ni veliko – 3,2 odstotka vseh gospodinjstev v državi – vendar je očitno, da je vedno več ljudi prisiljenih kupovati hrano in druge dnevne potrebščine v enem od 40 socialnih supermarketov (SOMA) v državi.

Na zahodu Avstrije se je število strank v SOMA v zadnjem času povečalo za približno 10 odstotkov. V vzhodnih avstrijskih pokrajinah se je povečala za približno 20 odstotkov, zaradi večjega števila beguncev in nasploh ljudi z nižjimi dohodki v tem delu države.

SOMA ponuja blago, ki je pogosto za polovico ali dve tretjini cenejše od običajnih cen - bodisi zaradi izteka minimalnega roka uporabnosti bodisi zaradi kakšnega drugega razloga. Pravico do nakupa v avstrijskih SOMA imajo ljudje, katerih mesečni dohodek ne presega 1240 evrov - če živijo sami. Omejitev za dvočlansko družino pa je 1630 evrov.

Nemčija: 5300 evrov zdravstvenih stroškov na prebivalca letno