Hrvaška: nadaljnji ukrepi lahko povzročijo kolaps gostinskega sektorja

Pred nekaj dnevi je v Opatiji potekal sestanek turističnega sektorja in združenja hrvaških gostincev (NUU), na katerem so skupaj z vladnimi predstavniki razpravljali o prihodnosti najbolj dobičkonosne panoge na Hrvaškem.

NUU je v poročilu za javnost zapisal, da so na sestanku razpravljali o uspešnih številkah rezervacij tujih in domačih turistov ter o bremenu in škodi, ki jo je utrpel turistični sektor zaradi ukrepov med pandemijo covida-19.

Namreč kar 21 odstotkov podjetij na Hrvaškem deluje v turističnem sektorju, od tega je skoraj 70 odstotkov gostincev. Če bodo uvedene omejitve in vlada ne bo nudila finančne podpore, lahko sledi kolaps tega sektorja, opozarjajo poznavalci.
 

Gostinci nosijo največje breme

Predsednica NUU Jelena Tabak je na sestanku opozorila, da je že tako krhka gostinska industrija, ki se sooča z visokim davčnim bremenom, nelikvidnostjo in kroničnim pomanjkanjem kadra, bila z omejevalnimi ukrepi postavljena v ospredje obrambe vse od začetka pandemije. Za 55 odstotkov gostinskih podjetij, ki opravljajo dejavnost priprave pijač, je delo v zaprtih prostorih še vedno prepovedano.

Z delom v nadzorovanih razmerah, omejenim delovnim časom in zaprtih prostorih, je ta del sektorja pokazal svojo velikost in dokazal, da nosi, poleg zdravstvenega sistema, zelo veliko breme, menijo poznavalci. Po mnenju gostincev bodo nadaljnji ukrepi v gostinstvu zaščitili preostanek turističnega sektorja, ki je po njihovem mnenju osnovni kruh Hrvaške.

Tabakova je prepričana, da takšen odnos dodatno vodi do propada gostinstva, zato je apelirala na vlado in ministrstvo za turizem, da začnejo čim prej aktivno sodelovati pri njegovem okrevanju in razvoju kakovosti. Hkrati pričakuje kolegialen odnos vseh drugih kolegov iz tega sektorja, kakor so ga gostinci pokazali v času, ko se ne sme ogroziti prihod turistov.

S skupnimi močmi do uspeha

Tabakova ocenjuje, da so obeti za nadaljevanje sezone dobri in da bi jo lahko zaključili jeseni ali celo pozimi. Saniranje škode, ki je nastala zaradi pandemije covida-19 zahteva izvajanje davčnih olajšav in dolgoročnih reform. Pomanjkanje reform lahko spodbudi že tako prevelik odhod usposobljenega kadra, so prepričani poznavalci.

»Upamo, da bo še več takih srečanj« je za hrvaške medije povedala Tabakova in dodala, da bi lahko trend, ki ga je sprožila ministrica Nikolina Brnjac s predsednikom vlade Republike Hrvaške postal pravilo. Le z interaktivnim pristopom in skupnimi prizadevanji vseh deležnikov v turizmu so lahko doseženi uspehi, še poročajo.