Hrvaška: Vse več prebivalcev odhaja ali resno razmišlja o tem

Mladi Hrvati se v čedalje večji meri odločajo za selitev iz države ali pa o tem vsaj resno razmišljajo. Nedavna raziskava, ki jo je opravila Svetovna mladinska zveza Hrvaške (SSMH), je pokazala, da skoraj 50 odstotkov mladih pogosto ali občasno razmišlja o odhodu, navaja STA.

Na lestvici o verjetnosti izselitve od 1 do 10 so mladi izbrali povprečno vrednost nekaj čez štiri, kar pomeni, da so razdvojeni glede tega, ali bi ostali ali odšli. »Pomembno je, da skoraj polovica mladih o odhajanju razmišlja občasno ali pogosto,« dodaja član SSMH Domagoj Dalbello.

Evropske države z najdaljšim starševskim dopustom

Nekaj več kot polovica mladih sicer živi pri starših. Tisti, ki so se odselili, so ta korak običajno izvedli pri 18 ali 19 letih, kar sovpada z vpisom na fakulteto. Mladi naj bi si sicer v povprečju želeli 2,4 otroka, vendar do tega pogosto ne pride zaradi oteževalnih okoliščin, s katerimi se soočajo, je dejal Dalbello.

Dalbello je dodal, da imajo demografski problemi na Hrvaškem ekonomske, vrednostne in kulturne vidike. Znanstvena svetnica na Inštitutu za migracije in narodnostne študije Sanja Klempić Bogadi meni, da se država preveč osredotoča na to, kako bi privabila nazaj izseljence, namesto da bi dajala poudarek zadrževanju tistih, ki tukaj še živijo.

Zadar. Foto: Shutterstock

Ukrep s ponujenimi 26.500 evri vsem, ki bi se vrnili v domovino, zaenkrat neuspešen

Hrvaška vlada je sicer nedavno sprejela ukrep za privabljanje izseljencev. Vsakemu, ki bi bil pripravljen narediti ta korak in se preseliti nazaj na Hrvaško, je ponudila 26.500 evrov. Za izvedbo celotnega projekta je država namenila 2,6 milijona evrov. Ocenili so, da naj bi se do konca leta za to potezo odločilo 4500 ljudi, vendar zaenkrat ne kaže, da bo načrt realiziran, saj se je v dobrem mesecu od začetka razpisa nanj prijavil le en kandidat, je poročala hrvaška televizija RTL.

»Ukrep bomo lahko ocenili šele po enem letu in rekli, ali je bil dober in ali je dal gospodarski in demografski rezultat, ki smo ga hoteli. Za sklepe je zdaj prezgodaj,« je zgolj eno prijavo komentiral minister za delo Josip Aladrović.

Hrvaška izseljencem ponudila 26.600 evrov, da se vrnejo nazaj

Demograf Marin Strmota je povedal, da je stanje pričakovano. Po njegovem mnenju je treba mladim ponuditi veliko več kot zgolj neke ukrepe. Predvsem bi bilo treba mlade vprašati, zakaj so odšli. Razlogi naj bi bili predvsem eksistenčne narave. Navezovali naj bi se na zagotavljanje delovnih mest in urejenost države.

Demograf Ivan Majstorić iz Svetovne mladinske zveze Hrvaške (Svjetski savez mladih) je prepričan, da finančne spodbude ne bodo rešile problematike. Kot dodaja, je treba predvsem poskrbeti za dobro poslovno klimo za investicije, izboljšati delovne pogoje, omogočiti kakovostnejša delovna mesta in višje plače ter urediti stanovanjski problem.

Piran se uvršča med najlepša evropska mesta