Hrvaška: Brez podkupnin ne gre

Raziskava o institucionalnem izvoru globoko zakoreninjene korupcije na Hrvaškem kaže, da korupcija ne izvira iz ravnanja posameznikov, temveč v postavitvi političnega, pravnega in gospodarskega sistema, ustvarjenega v devetdesetih letih.
 
Eden od avtorjev študije Dario Čepo z oddelka za sociologijo zagrebške pravne fakultete in član sveta nevladne organizacije GONG je ob predstavitvi raziskave prejšnji ponedeljek dejal, da so se njeni avtorji osredotočili na pravne in politične institucije s preprostim namenom – dokazati, da tudi najboljše osebe, ki se zaposlijo v takem sistemu, ne morejo ostati imune na korupcijo, če želijo napredovati in delovati v sistemu.
 
Študija temelji na desetih poglobljenih intervjujih s strokovnjaki o velikem delu korupcije v državi. Čepo meni, da pri korupciji ne gre le za podkupovanje, in poudarja pridobivanje vpliva in moči, kar je Čepo označil za neviden vidik destruktivnih korupcijskih praks.
 

»Ko smo jih vprašali o dojemanju korupcije, so vsi potrdili obstoj korupcije, a obenem menili, da nekoliko pretiravamo v njeni prisotnosti,« je dejal in opozoril, da je bilo zanimivo slišati, od kod izvira takšno dojemanje korupcije.
 
Skoraj vsi strokovnjaki so medije omenjali kot pomemben vir informacij o korupcijskih praksah. Večina jih je dejala, da državljani nimajo neposrednih izkušenj s korupcijo in da je njihovo dojemanje povezano z drugimi viri, zato niso prepričani, ali se takšne stvari zgodijo, vendar so na splošno nezaupljivi in ​​kar koli, česar ne razumejo, pripisujejo korupcijskim praksam.
 
Pomemben element korupcije so velika pričakovanja državljanov od vstopa v EU, ugotavljajo raziskovalci. Razlog za to so 'neodvisne' institucije, ki so bile ustanovljene kot pogoj za integracijo v EU, ki so jih vladajoče stranke marginalizirale ali zajele in na čelo postavile svoje člane.
 
V svojih sklepih avtorji študije podajajo več predlogov za preobrat, na primer uvedbo državljanske vzgoje v šole, da bi mlade dolgoročno izobraževali, da so subjekti in ne predmeti političnega sistema, s čimer bi okrepili civilno družbo in izboljšali status neodvisnih medijev.
 
Čepo ugotavlja, da kulturna zapuščina ni vzrok, temveč posledica korupcije, ki jo spodbujajo državne institucije, kot so urad glavnega državnega tožilca, državni sodni svet in politične stranke, ki so bile ustanovljene in delujejo tako, da oseba enostavno mora biti podkupljiva.
 

»Nevralgične točke, ugotovljene v intervjujih, so politične stranke, ki na lokalni in nacionalni ravni spodbujajo zajemanje teh institucij in jih oslabijo, sledi jim sodstvo, predvsem Državni sodni svet, ki slabosti ne kaznuje in spodbuja sistem, da deluje na koruptiven način,« je pojasnil Čepo.
 
Na koncu je dejal, da so mediji pozitivni akter, ki razkriva primere korupcije in s tem drži državne institucije v nelagodju, velik del rešitve problema korupcije pa je nov zakon o političnih strankah.
 
Raziskovalna novinarka Đurđica Klancir, ki je vodila razgovore, je dejala, da se je večina intervjuvanih strokovnjakov strinjala, da se je težava začela v zgodnjih devetdesetih letih in da so razočarani, ker so se vlade 30 let menjale, ne da bi se kdo od njih spoprijel s to težavo.