Hrvaška: nova pravila EU bodo povzročila dvig cen

Evropski parlament je na nedavnem plenarnem zasedanju dal zeleno luč za strategijo »od polja do mize«, poroča Poslovni dnevnik. Gre za paket predlogov in politik, ki bodo v naslednjih 10 letih spremenili način proizvodnje, predelave, nakupa in uživanja hrane v Evropski uniji.

Podjetniška inovacija: kravje mleko, ki ga pijejo tudi vegani

Treba je upoštevati, da so nekatere države odvisne od uvoza

Po načrtu je predvidenih 25 odstotkov ekološke predelave, 50 odstotkov manj fitofarmacevtskih sredstev in antibiotikov in 20 odstotkov manj gnojil. Hkrati je predvideno tudi pogozdovanje, poroča Poslovni dnevnik.

Poznavalci menijo, da to pušča premalo prostora, da bi lahko kmetijstvo v Evropski uniji ohranilo svojo raven proizvodnje, konkurenčnost in sorazmeren dohodek, s katerim bi lahko nadaljevali pomemben naložbeni cikel in omogočili preživetje podeželskih območij. 

Strokovnjaki opozarjajo, da ima sicer EU trenutno močno kmetijsko proizvodnjo, vendar pa so nekatere države, kot je Hrvaška, odvisne od uvoza. Kar pomeni, da če pride do zmanjšanja proizvodnje, se bo verjetno glede na vse večje stroške zmanjšala tudi proizvodnja v manj razvitih državah članicah.

»Bojimo se, da bomo težko sledili že tako izjemno težki tržni konkurenci. Kupna moč naših državljanov je nizka in so pogosto prisiljeni izbirati poceni uvožene izdelke,« so povedali na Hrvaški kmetijski zadrugi (HPK).

Opozorili so tudi, da ima Hrvaška velike težave v vseh živinorejskih panogah in da bo ta sektor najbolj ogrožen, ker velja za enega večjih onesnaževalcev okolja.

Slovenski projekt GRASHKA

Hrvaška glede uporabe pesticidov v evropskem povprečju

Hrvaško skrbijo tudi zahteve glede uporabe mineralnih gnojil. Menijo namreč, da bi lahko negativno vplivale na pridelavo poljščin, ki dosega rekordne donose. Povečanje površin z ekološko pridelavo je dobra pot, a že zdaj se pojavljajo težave razvitih držav, ki imajo močno ekološko kmetijstvo, saj je te izdelke zaradi višje cene težko prodati, navaja Poslovni dnevnik.

HPK meni, da bodo okoljske zahteve vplivale na nadaljnjo rast cen hrane pri proizvajalcih v EU. Hrano bo treba proizvajati po strožjih standardih, kar bo odprlo pot cenejši in manj kakovostni hrani z vsega sveta. Hkrati pa bo to ogrozilo domačo proizvodnjo.

Če želi Evropska unija imeti bolj zeleno kmetijstvo, mu mora nameniti več denarja, da se lahko nadomestijo morebitne izgube zaradi izvajanja novih strategij, so prepričani v HPK.  

Fotografija je simbolična. Foto: Shutterstock

Poznavalci menijo, da se bodo s podobnimi izzivi veliko lažje spopadale bolj razvite države, kot so Nemčija, Avstrija in Francija.

Težava v teh državah je, da so multinacionalke zavzele ogromne površine obdelovalne zemlje, majhnim proizvajalcem pa je ostalo zelo malo. Hkrati je na podeželskem območju velika depopulacija, mladi ne želijo kmetovati, za nove naložbe pa ni finančnih sredstev. Posledično ni razvoja kmetijstva, navaja Poslovni dnevnik.

Biljana Borzan, evropska poslanka meni, da bo Hrvaška velike cilje, kot je uporaba pesticidov in antibiotikov v kmetijstvu, lažje dosegla kot druge članice. Še posebej je izpostavila Nizozemsko, ki ima zaradi večletnega prekomernega dognojevanja velik problem z nitrifikacijo rodovitne zemlje.

Evropska poslanka tudi ugotavlja, da se na Hrvaškem proda manj pesticidov, kot je povprečje v Evropski uniji. Manj ga uporabljajo samo v Latviji, na Cipru in v Sloveniji.

Kot poroča Poslovni dnevnik, naj bi najbolj onesnaženo hrano izmerili na Nizozemskem (9,5 odstotka). Velik delež s pesticidi onesnažene hrane naj bi odkrili tudi v Franciji (4,7 odstotka) in Nemčiji (4,2 odstotka). Na Hrvaškem naj bi bil delež precej nižji (2,5 odstotka).  

Edinstveni sonaravni stolpnici v Milanu obdani z 2100 drevesi

»Površine z ekološko pridelavo se na Hrvaškem nenehno povečujejo. Večina hrane se izvozi, domače povpraševanje pa upada, predvsem zaradi visokih cen in nezaupanja potrošnikov,« pravi Borzanova.

Zato Evropska unija s strategijo poziva države članice, naj z davčno politiko spodbudijo večjo porabo ekološke hrane, še dodaja poslanka.

Zaostajanje pri modernizaciji kmetijstva in slaba organizacija, bo Hrvaški povzročalo problem, meni poslanka in dodaja, da je v resoluciji ključno, da se ukrepi ne predpisujejo in izvajajo linearno, temveč glede na stanje v vsaki posamezni državi članici.