GZS predlaga izboljšavo PKP6

Predlog zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covid-19 (PKP6) pomembno naslavlja prav tematiko likvidnosti in financiranja gospodarskih subjektov. Da bi bile posamezne zakonske rešitve z vidika gospodarstva bolj uporabne ter bi ustrezneje omilile posledice uvedbe zadnjih zajezitvenih ukrepov v boju proti pandemiji covid-19, je Gospodarska zbornica Slovenije pripravila več predlogov amandmajev.

Ob vnovični širitvi zajezitvenih ukrepov zaradi slabšanja epidemiološke slike večji delež podjetij ponovno opozarja na pomembno znižanje obsega tekočega poslovanja. Zato na GZS ocenjujejo, da je odgovorno predlagati izboljšave pri aktualnem predlogu 6. protikoronskega paketa.


Ključni ukrep za najbolj prizadete panoge pomeni možnost delnega kritja fiksnih stroškov, vendar pa izračuni GZS kažejo, da bi po sedanjem predlogu le zelo prizadeto podjetje dobilo pomoč v obliki pavšalno določenega deleža nekritih fiksnih stroškov, ki bi pokril le 20 do 40 odstotkov četrtletnih oziroma 5 do 10 odstotkov letnih fiksnih stroškov. To je bistveno premalo glede na dejansko nastale fiksne stroške, še posebej pri storitvenih podjetjih in majhnih subjektih. Zato predlagajo izboljšave tega ukrepa na naslednji način:

• širitev kroga upravičenih podjetij tako, da bodo do pomoči lahko prišla vsa podjetja s padcem prodaje v zadnjem četrtletju, večjim od 30 odstotkov,
• uvedba treh razredov podjetij glede na padec obsega prodaje ter dvig odstotka pomoči, in sicer tako, da bi v primeru 30- do 50-odstotnega padca prodaje znašala višina nekritih fiksnih stroškov en odstotek mesečne prodaje, pri padcu prodaje do 70 odstotkov 1,5 odstotka, nad 70-odstotnim padcem prodaje pa bi bila pomoč 2 odstotka nekritih fiksnih stroškov,
• omejitev pomoči na 1000 evrov na zaposlenega bi odpravili, ker te omejitve Začasni okvir ne pozna.

Po mnenju GZS je potrebno izboljšati tudi poroštveno shemo, da bo bolj dostopna malim podjetjem. Zato v obliki amandmaja predlagajo neizključevanje poroštvene sheme (ZDLGPE) z možnostjo sheme za odlog posojil (ZIUOPOK). Predlagajo pa tudi dvig višine poroštva za posamezen kredit – in sicer na 80 odstotkov glavnice kredita za veliko podjetje, 90 odstotkov glavnice kredita mikro, majhnemu ali srednjemu podjetju ter 100 odstotkov glavnice kredita za mikro in mala podjetja z letnimi prihodki, nižjimi od milijona evrov v 2019 in kreditom do 200.000 evorv.
 
Prav tako naj bi se obrestna mera na dolgoročna posojila (4 in 5 let) znižala za 25 (mikro, mala in srednja podjetja) oziroma 50 bazičnih točk (velika podjetja), saj je sicer določena višina obrestne mere za dolgoročna posojila previsoka ter precej nad tržno ceno. S tem se bo povečala izkoriščenost poroštvene sheme, ki doslej ni zaživela in ne nudi zadostne podpore prizadetim subjektom.


Poleg tega GZS predlaga podaljšanje ukrepov delnega povračila nadomestila delavcem na začasnem čakanju za delo, nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka ter izplačilo temeljnega dohodka do konca junija 2021.
 
Amandma je GZS pripravila tudi za preferenčno ureditev ukrepa čakanja na delo za tiste delodajalce, ki zaradi ukrepov Vlade ne morejo opravljati dejavnosti oz. jo opravljajo v bistveno okrnjenem obsegu. Izplačano nadomestilo plače za delavce na čakanju, zaposlenih pri teh subjektih, se naj bi povrnilo v celotni višini izplačanega nadomestila, ne le v višini 80 odstotkov.
 
Med svoje amandmaje k PKP6 je GZS uvrstila tudi predlog, da je okoliščina višje sile zaradi nemožnosti prihoda na delo zaradi ukinitve javnega prevoza vključena v interventno zakonodajo in se tako omogoči delodajalcem povračilo izplačanega nadomestila plače s strani proračuna RS. Amandmaja pa je pripravila tudi za podaljšanje veljavnosti enotnih dovoljenj za tujce ter drugih dovoljenj v povezavi z delom, zaposlovanjem in samozaposlovanjem tujcev za 6 mesecev ter preložitev uveljavitve določil Zakona o minimalni plači.