Več kot 90 odstotkov anketiranih podjetij je opozorilo, da nimajo možnosti zaustavitve oziroma prekinitve poslovnega procesa, ne da bi to izredno ogrozilo njihovo poslovanje.

Večina ima pogodbene obveznosti, ki jih mora uresničiti. Ponekod že proizvodni procesi sami ne omogočajo prekinitve. Vsak izgubljeni delovni dan predstavlja visoko gospodarsko škodo tudi za družbe, ki so del prepletenih verig vrednosti. Zaprtje večjih družb bi tako posledično vodilo tudi v zapiranje njihovih dobaviteljev.

Kot izjeme je anketa, ki jo je Gospodarska zbornica Slovenije izvedla v preteklem tednu, zaznala nekatera podjetja s področja intelektualnih storitev, ki lahko zaradi narave delovnega procesa delajo na daljavo in bi lahko po lastni oceni tudi več kot 10  dni delala ob sicer popolnem zaprtju države. Je pa delež tega dela gospodarstva, merjeno v dodani vrednosti, majhen (10 odsotkov).

Na GZS v imenu gospodarstva opozarjajo, da je kakršnokoli zapiranje gospodarstva nevarno za sedanjost in prihodnost. Škoda, ki bi jo povzročilo že kratkotrajno zaprtje večjega dela gospodarstva, bi se odpravljala več let. Tudi podatki o obolelosti zaposlenih ne narekujejo potrebe po zapiranju aktivnega dela gospodarstva, še opozarjajo pri GZS.
 
V prvem valu širjenja koronavirusa v gospodarstvu sploh nismo zaznavali večje obolelosti med zaposlenimi, sedaj v drugem valu, ko je epidemija v polnem zamahu, pa so okužbe res prodrle tudi v podjetja, navajajo pri zbornici. Pred 14 dnevi so na GZS, na manjšem vzorcu podjetji, izvedli anketo o tem, koliko njihovih zaposlenih je bilo od marca neposredno ali posredno odsotnih z dela zaradi vpliva koronavirusa. Anketa je pokazala, da je zaradi koronavirusa odsotnih tri odstotke zaposlenih, od tega manj kot odstotek neposredno zaradi okuženosti s covidom-19.

V tem preteklem tednu so izvedli novo anketo odsotnosti zaposlenih zaradi koronavirusa na večjem vzorcu prek 130 podjetij, vključujoč sektor industrije, storitev in malega gospodarstva. Delež zaposlenih, ki so bili v obdobju od prvega marca do vključno 18. novembra odsotni, se je povečal v primerjavi s prejšnjo anketo.


Neposredno je bilo v tem obdobju zaradi okuženosti s covidom-19 odsotnih 3,5 odstotka vseh zaposlenih, zaradi varstva otrok tri odstotke ter dodatne štiri odstotke zaposlenih zaradi karantene ali drugega razloga.
 
Podrobnejši pogled pokaže veliko razliko pri odsotnih z dela tako med posameznimi dejavnostmi kot med regijami. Nekatera podjetja, tudi velika, odsotnosti zaradi koronavirusa še sploh niso zabeležila, so pa tudi taka, kjer je bilo do sedaj, torej od marca naprej, skupno odsotnih preko 10 odsotkov zaposlenih. V zadnjem mesecu je opazneje naraslo število odsotnih zaradi varstva otrok – zaradi zaprtih šol in vrtcev, ki če, delujejo zgolj v zelo omejenem obsegu.

Večina podjetij je izjemno skrbna pri preventivi. Da bi ohranili čim bolj nemoteno delovanje in poslovanje in s tem posledično zagotovili tudi ohranjanje delovnih mest, je večina podjetij sprejela obsežen nabor ukrepov za zaščito zaposlenih in preprečevanje širjenja okužb na delovnih mestih.
 
Poleg ukrepov, povzetih po priporočil NIJZ, podjetja sprejemajo še številne druge, nadstandardne ukrepe, ki lahko pomembno prispevajo k zajezitvi epidemije, navaja GZS. Poleg obveznega nošenja predpisanih mask za vse zaposlene, pri čemer maske dobavlja delodajalec, spodbujanja dela na domu oziroma na daljavo, kjer delovni proces to dopušča, so med ukrepi podjetji tudi posebni protokoli v kadilskih kotičkih, 'nadzornik', ki bdi nad upoštevanjem sprejetih varnostnih meril, priporočila zaposlenim za ohranitev ravnovesja med zasebnim in poklicnim življenjem, priporočila za ohranitev energije, posebna linija za psihološko pomoč in svetovanje zaradi pomanjkanja socialnih stikov in obvladovanja razmer doma ter organizirano cepljenje proti sezonski gripi.
 
Razlike v širini preventivnih ukrepov med gospodarskimi subjekti so velike; odvisne od dejavnosti, velikosti, števila zaposlenih ter lokacije, na kateri se poslovna dejavnost opravlja. Vendar je dejstvo, da večina podjetij zagotavlja varne pogoje dela, skladne z zahtevami zdravstvene stroke.
 
Pri GZS izpostavljao, da bi kot družba morali delovati bolj povezano, vsi pomembni akterji v boju proti koronavirusu pa bolj sodelovati.
 
V spomladanskem času je zaradi številnih prepoznih in celo nasprotujočih si informacij, napotkov in priporočil strokovnih institucij vladalo veliko zmede in negotovosti, kateri ukrepi so za gospodarske subjekte primerni.
 
V jesenskem času, ko nas je vse, tudi stroko, presenetila izredno slaba epidemiološka slika, ponovno ugotavljamo, da se porajajo težave. Tudi zaradi kadrovskih vrzeli, še posebej na področju medicine dela, gospodarski subjekti pogosto nimajo prave podpore pri reševanju internih težav, vezanih na soočanje s širjenjem okužb.
 
Zato na GZS ponovno pozivajo k sodelovanju vseh odgovornih in iskanju najbolj optimalnih rešitev, ki bodo ključ do uspeha v boju z virusom tako v gospodarstvu kot v celotni družbi.