Kot je za Washington Post lepo opisala novinarka Heather Long; »gospodarska rast ZDA se je upočasnila, poslovne naložbe so zamrznile in podjetja niso zaposlovala. Po vsej ZDA je ogromno kmetov bankrotiralo, predelovalni in tovorni promet pa je dosegel najnižjo raven od zadnje recesije. Trumpova trgovinska vojna s Kitajsko je lastnemu gospodarstvu zadali enega največjih udarcev«.
 
V opozorilu na tveganja, ki jih bo imelo ameriško gospodarstvo v primeru nadaljevanja trgovinske vojne s Kitajsko, je študija, ki jo je pripravilo ameriško ministrstvo za trgovino, končno razkrila, da bo ameriško gospodarstvo izgubilo 1000 milijard dolarjev, če bo administracija pod vodstvom novega predsednika Joeja Bidna nadaljevala s strožjo trgovinsko politiko proti Kitajski.
 
Glede na študijo je 1000 milijard dolarjev le del prijavljenih izgub. Študija je pokazala, da uprava Bidna do danes – kljub podpisu prve faze trgovinskega sporazuma lani – ni spremenila strogega stališča glede Kitajske, ki jo je uvedla administracija njegovega predhodnika Donalda Trumpa.

Izguba se nanaša na pretirane trgovinske dajatve in gospodarske sankcije kitajskim podjetjem ter posledično zanikanje trga, ki je bil za ameriške izvoznike vedno največji.
 
Študija ministrstva še ugotavlja, da bi ZDA do leta 2025 letno izgubile 190 milijard dolarjev na domačih izdelkih, če bi se carine povečale za 25 odstotkov in vključile vso kitajsko blago, to pa pomeni manjšo rast za skoraj 1000 milijard dolarjev.
 
Poleg že tako visoke številke, bi ameriško gospodarstvo izgubilo dodatnih 500 milijard dolarjev, če bi ZDA prodale polovico svojih neposrednih naložb na Kitajskem. Ameriški vlagatelji bi zaradi tega letno izgubili 25 milijard dolarjev kapitalskih dobičkov, ZDA pa bi izgubile 15 do 30 milijard dolarjev letno v trgovini z izvoženimi storitvami, če bodo kitajske izdatke za turizem in izobraževanje v Ameriki prepolovili.
 
Trgovinska vojna med Kitajsko in ZDA se je začela po tem, ko je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump 22. marca 2018 sporočil, da namerava uvesti za kitajsko blago po 301. členu zakona o trgovini iz leta 1974, ki navaja zgodovino »nepoštenih trgovinskih praks«, vključno s krajo intelektualne lastnine.
 
Odgovor kitajske vlade je bila uvedba carin 2. aprila 2018 za več kot 128 ameriških proizvodov, med katerimi so aluminij, letala, avtomobili, svinjina, soja, sadje, oreški in jeklo. Te carine danes predstavljajo vrednost 0,1 odstotka BDP države.
 

Trgovinska vojna odplaknila tudi 245.000 delovnih mest

 
Trgovinska vojna s Kitajsko je povzročila tudi izgubo 245.000 delovnih mest v ZDA, je pokazala zadnja raziskava ameriško-kitajskega poslovnega sveta (USCBC).
 
Skupina, ki zastopa največja ameriška podjetja, ki poslujejo na Kitajskem, je dejala, da študija Oxford Economics vključuje tudi »scenarij stopnjevanja«, ki ocenjuje, da bi lahko znatno ločitev dveh največjih svetovnih gospodarstev v naslednjih petih letih zmanjšala ameriški BDP za 1,6 bilijona dolarjev. To bi lahko slednje ukinilo še dodatnih 732.000 delovnih mest v ZDA do konca leta 2022 in 320.000 delovnih mest do leta 2025.
 
Študija je bila objavljena nekaj dni preden je novoizvoljeni predsednik Joe Biden prevzel položaj. Biden je v prvih dneh predsedovanja dejal, da ne načrtuje takojšnjih sprememb Trumpovih carin, vendar je poudaril, da bo skupaj z zavezniki pritiskal na Kitajsko, naj spremeni trgovinsko vedenje.
 
Predsednik USCBC Craig Allen, ki podpira Trumpova prizadevanja za spremembo kitajske politike trgovine, je dejal, da je pomembno, da skupina artikulira posledice političnih odločitev v odnosih med ZDA in Kitajsko.
 
»V primeru tarif je zelo pomembno, da razumemo celotne ekonomske stroške teh odločitev,« je na novinarski konferenci povedal Allen.
 


Študija ocenjuje, da ameriški izvoz na Kitajsko podpira 1,2 milijona ameriških delovnih mest in da kitajska večnacionalna podjetja neposredno zaposlujejo 197.000 Američanov, medtem ko so ameriška podjetja leta 2019 na Kitajsko vložila 105 milijard dolarjev.
 
»Glede na napovedi Kitajske, da bo v naslednjem desetletju spodbudila približno tretjino svetovne rasti, je ohranjanje tržnega dostopa na Kitajsko vse bolj bistvenega pomena za svetovni uspeh ameriških podjetij,« zaključuje študija.