Gospodarska katastrofa v Franciji
Krize takšne razsežnosti Francozi ne pomnijo od druge svetovne vojne. Strategija rasti številnih podjetij je postala strategija preživetja.
Odpri galerijo
Francosko gospodarstvo se je na splošno zmanjšalo že tretje četrtletje zapored, kar pomeni tehnično recesijo. FOTO: Ink Drop
Pandemija novega koronavirusa je močno prizadela vodilne industrijske države zahoda, kriza pa nikakor ni prizanesla Franciji, drugemu največjemu gospodarstvu v evroobmočju. Francoski časopisi (Le Monde, Les Echos, La Tribune) pišejo o resnični gospodarski katastrofi, ki je doletela Francijo kot posledica epidemiološke krize. Po uradnih podatkih, objavljenih 30. julija, so udarca - brez izjem - deležne vse panoge francoske industrije in poslovanja. Analitiki ugotavljajo, da od druge svetovne vojne ni bilo krize takšne razsežnosti.
Po podatkih nacionalnega zavoda za statistiko INSEE je francoski BDP v drugem četrtletju letos padel za 13,8 odstotka. Analitiki povezujejo globino padca z zaprtjem vseh »nebistvenih« podjetij v obdobju karantene od 17. marca do 11. maja. Potrošnja gospodinjstev se je močno zmanjšala (-11 odstotkov), naložbe so padle (-17.8 odstotka), gradbeni sektor se je ustavil, izvoza pa je manj za 25,5 odstotka.
Kar zadeva negativne kazalnike, je Francija postala ena vodilnih v evroobmočju. Najslabši kazalci v drugem četrtletju so, kot smo že poročali (tukaj), bili v Španiji - minus 18,5 odstotka BDP. Francosko gospodarstvo se je na splošno zmanjšalo že tretje četrtletje zapored, kar pomeni tehnično recesijo.
Najbolj je trpel turistični sektor (57-odstoten upad), sledi mu 46-odstotni upad transporta. Po napovedi Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) bo padec francoskega BDP letos znašal 11 odstotkov. Kriza je prizadela največja francoska podjetja - od metalurških velikanov do vodilnih v modni industriji.
Okrevanje francoskega gospodarstva bo trajalo vsaj dve leti, a verjetno še veliko dlje, napovedujejo strokovnjaki. Vse je odvisno od tega, kako hitro lahko znanstveniki razvijejo cepivo proti covidu-19, pravijo.
Povečanje javnega dolga je neizogibno, saj vlada uvaja obsežne programe pomoči v višini 40 milijard evrov za podporo ključnim sektorjem. Brezposelnost se naglo povečuje in naj bi do sredine leta 2021 dosegla zgodovinski vrh 11,5 odstotka. Veliko je odvisno tudi od tega, kako hitro se bo zagnal glavni motor francoskega gospodarstva.
Analitiki tako monstruozne gospodarske izgube pojasnjujejo z dejstvom, da je stroga karantena v Franciji trajala približno dva meseca, medtem ko je, denimo v Nemčiji, ki se je na epidemijo veliko hitreje odzvala, le en mesec. Opozarja se, da so bile omejitve poslov in potovanj v Franciji veliko bolj resne kot v sosednjih evropskih državah.
Veliko bo odvisno tudi od hitrosti okrevanja svetovnega gospodarstva, saj je Francija močno odvisna od mednarodnega turizma in trgov za svoje izdelke z visoko dodano vrednostjo - agrobiznis, luksuzno blago, kemikalije in vesoljski sektor. Po najbolj optimistični napovedi Banke Francije je mogoče raven pred krizo doseči leta 2022.
Po podatkih nacionalnega zavoda za statistiko INSEE je francoski BDP v drugem četrtletju letos padel za 13,8 odstotka. Analitiki povezujejo globino padca z zaprtjem vseh »nebistvenih« podjetij v obdobju karantene od 17. marca do 11. maja. Potrošnja gospodinjstev se je močno zmanjšala (-11 odstotkov), naložbe so padle (-17.8 odstotka), gradbeni sektor se je ustavil, izvoza pa je manj za 25,5 odstotka.
PREBERITE TUDI:
Kar zadeva negativne kazalnike, je Francija postala ena vodilnih v evroobmočju. Najslabši kazalci v drugem četrtletju so, kot smo že poročali (tukaj), bili v Španiji - minus 18,5 odstotka BDP. Francosko gospodarstvo se je na splošno zmanjšalo že tretje četrtletje zapored, kar pomeni tehnično recesijo.
Najbolj je trpel turistični sektor (57-odstoten upad), sledi mu 46-odstotni upad transporta. Po napovedi Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) bo padec francoskega BDP letos znašal 11 odstotkov. Kriza je prizadela največja francoska podjetja - od metalurških velikanov do vodilnih v modni industriji.
Francoski časopisi za prvo in drugo četrtletje tega leta predstavljajo naslednje podatke:
- Največji francoski proizvajalec avtomobilov Renault je samo v prvem četrtletju izgubil 7,3 milijarde evrov, konec maja je koncern odpustil 15 tisoč zaposlenih.
- Izgube koncerna Airbus so v prvem četrtletju znašale približno dve milijardi evrov, prodaja letal se je zmanjšala za približno polovico. Glavno negativno vlogo je imela paraliza turistične industrije in prometa. Vodstvo podjetja je napovedalo odpuščanje 17 tisoč zaposlenih po vsem svetu, od tega pet tisoč v Franciji. Pred izbruhom pandemije je koncern hitro povečal svojo zmogljivost in je bil blizu proizvodnje tisoč letal na leto; zdaj se strategija rasti spreminja v strategijo preživetja.
- Francoska naftna in plinska družba Total (četrta največja na svetu) je v drugem četrtletju izgubila več kot sedem milijard evrov zaradi padanja povpraševanja po energiji in cen nafte.
- Prihodki največjega proizvajalca luksuznih dodatkov Hermès so se v prvem četrtletju letošnjega leta zmanjšali za 55 odstotkov, predvsem zaradi padanja potrošniškega povpraševanja in ohromelosti svetovne potovalne panoge.
- Promet živilske družbe Danone se je zmanjšal za 8,3 odstotka, predvsem zaradi zaprtja restavracij in kavarn, ki prodajajo mineralno vodo in druge pijače.
- Metalurški velikan ArcelorMittal je v drugem četrtletju izgubil 43 odstotkov prihodkov zaradi padanja povpraševanja po jeklu in krize v avtomobilski industriji.
- Največje podjetje za proizvodnjo električne energije in vodja svetovne jedrske industrije, EDF, je v prvem četrtletju izgubilo dobrih 700 milijonov evrov in pripravilo strog načrt varčevanja.
- Promet letalskega konglomerata Safran SA se je zmanjšal za 35 odstotkov.
- Air France KLM je v drugem četrtletju izgubil 83 odstotkov prihodkov (dobre 2,6 milijarde evrov); sredi pandemije letala praktično niso letela.
- Izgube svetovnega voditelja v gradbeništvu Saint-Gobain so v prvem četrtletju znašale približno 500 milijonov evrov.
- Največje svetovno oglaševalsko podjetje na svetu, JCDecaux, je v prvem četrtletju izgubilo 41,6 odstotka prometa - najslabši rezultat v zgodovini podjetja.
- Francoska medijska skupina Lagardère je v prvem četrtletju izgubila približno pol milijarde evrov.
- Tudi nacionalna železniška družba SCNCF je utrpela izgube. Slednje so v prvem četrtletju znašale 2,4 milijarde evrov, dolg pa je presegel 38 milijard evrov.
- Največji francoski proizvajalec avtomobilov Renault je samo v prvem četrtletju izgubil 7,3 milijarde evrov, konec maja je koncern odpustil 15 tisoč zaposlenih.
- Izgube koncerna Airbus so v prvem četrtletju znašale približno dve milijardi evrov, prodaja letal se je zmanjšala za približno polovico. Glavno negativno vlogo je imela paraliza turistične industrije in prometa. Vodstvo podjetja je napovedalo odpuščanje 17 tisoč zaposlenih po vsem svetu, od tega pet tisoč v Franciji. Pred izbruhom pandemije je koncern hitro povečal svojo zmogljivost in je bil blizu proizvodnje tisoč letal na leto; zdaj se strategija rasti spreminja v strategijo preživetja.
- Francoska naftna in plinska družba Total (četrta največja na svetu) je v drugem četrtletju izgubila več kot sedem milijard evrov zaradi padanja povpraševanja po energiji in cen nafte.
- Prihodki največjega proizvajalca luksuznih dodatkov Hermès so se v prvem četrtletju letošnjega leta zmanjšali za 55 odstotkov, predvsem zaradi padanja potrošniškega povpraševanja in ohromelosti svetovne potovalne panoge.
- Promet živilske družbe Danone se je zmanjšal za 8,3 odstotka, predvsem zaradi zaprtja restavracij in kavarn, ki prodajajo mineralno vodo in druge pijače.
- Metalurški velikan ArcelorMittal je v drugem četrtletju izgubil 43 odstotkov prihodkov zaradi padanja povpraševanja po jeklu in krize v avtomobilski industriji.
- Največje podjetje za proizvodnjo električne energije in vodja svetovne jedrske industrije, EDF, je v prvem četrtletju izgubilo dobrih 700 milijonov evrov in pripravilo strog načrt varčevanja.
- Promet letalskega konglomerata Safran SA se je zmanjšal za 35 odstotkov.
- Air France KLM je v drugem četrtletju izgubil 83 odstotkov prihodkov (dobre 2,6 milijarde evrov); sredi pandemije letala praktično niso letela.
- Izgube svetovnega voditelja v gradbeništvu Saint-Gobain so v prvem četrtletju znašale približno 500 milijonov evrov.
- Največje svetovno oglaševalsko podjetje na svetu, JCDecaux, je v prvem četrtletju izgubilo 41,6 odstotka prometa - najslabši rezultat v zgodovini podjetja.
- Francoska medijska skupina Lagardère je v prvem četrtletju izgubila približno pol milijarde evrov.
- Tudi nacionalna železniška družba SCNCF je utrpela izgube. Slednje so v prvem četrtletju znašale 2,4 milijarde evrov, dolg pa je presegel 38 milijard evrov.
Okrevanje francoskega gospodarstva bo trajalo vsaj dve leti, a verjetno še veliko dlje, napovedujejo strokovnjaki. Vse je odvisno od tega, kako hitro lahko znanstveniki razvijejo cepivo proti covidu-19, pravijo.
Kar zadeva negativne kazalnike, je Francija postala ena vodilnih v evroobmočju. FOTO: Pankratov Yuriy / Shutterstock
Povečanje javnega dolga je neizogibno, saj vlada uvaja obsežne programe pomoči v višini 40 milijard evrov za podporo ključnim sektorjem. Brezposelnost se naglo povečuje in naj bi do sredine leta 2021 dosegla zgodovinski vrh 11,5 odstotka. Veliko je odvisno tudi od tega, kako hitro se bo zagnal glavni motor francoskega gospodarstva.
Analitiki tako monstruozne gospodarske izgube pojasnjujejo z dejstvom, da je stroga karantena v Franciji trajala približno dva meseca, medtem ko je, denimo v Nemčiji, ki se je na epidemijo veliko hitreje odzvala, le en mesec. Opozarja se, da so bile omejitve poslov in potovanj v Franciji veliko bolj resne kot v sosednjih evropskih državah.
Veliko bo odvisno tudi od hitrosti okrevanja svetovnega gospodarstva, saj je Francija močno odvisna od mednarodnega turizma in trgov za svoje izdelke z visoko dodano vrednostjo - agrobiznis, luksuzno blago, kemikalije in vesoljski sektor. Po najbolj optimistični napovedi Banke Francije je mogoče raven pred krizo doseči leta 2022.
Več iz rubrike
Na GZS verjamejo, da novih omrežnin še ne bo
Več preglednosti, manj časovnih blokov in odprava sezon so pričakovanja gospodarstva.
Hrvaška skupina Ciak v nov prevzem v Sloveniji
V regiji poteka agresivna konsolidacija trgovine z avtodeli. Preživijo lahko zgolj podjetja, ki imajo ekonomijo obsega.
