Globalna konkurenčnost držav: Avstrija na 19., Slovenija na 40. mestu

Prestižna švicarska poslovna šola IMD - Inštitut za razvoj managementa v Lausanni objavlja že več kot tri desetletja, od leta 1989, letna poročila o globalni konkurenčnosti številnih držav. V poročilu za leto 2021 je bilo analiziranih 64 držav iz Evrope, Severne in Južne Amerike, tudi nekaterih gospodarsko pomembnejših iz Azije ter Avstralija in Nova Zelandija. Slovenija je letos z lanskoletnega 35. padla na 40. mesto. Tudi Avstrija je padla in sicer s 16. na 19. mesto.
 

Pravno okolje in davčna politika sta v Sloveniji prepreki

 
Lestvica svetovne konkurenčnosti IMD je izdelana večinoma na podlagi statističnih podatkov, deloma pa tudi na podlagi raziskave mnenj poslovnih direktorjev, ki delajo v analiziranih državah. Statistika za Slovenijo kaže, da se je v zadnjem letu njena konkurenčnost po nekaterih makroekonomskih kazalnikih izboljšala (bilanca tekočega računa, devizne rezerve, rast deleža izvoza visokotehnološkega blaga in nekateri drugi), zlasti v izobraževanju, kjer se več vlaga v učence, študente in pedagoško osebje. Po drugi strani se je konkurenčnost Slovenije poleg skoka proračunskega primanjkljaja, padca bruto domačega proizvoda, naraščajočih državnih subvencij in poslabšanja drugih kazalnikov, ki jih je mogoče upravičiti z bojem proti pandemiji covida-19, lani poslabšala zaradi nekaterih drugih dejavnikov, povezanih z delovanjem države. Birokracija in tveganje politične nestabilnosti naraščata, transparentnost se je zmanjšala, javnofinančni dolg se je močno povečal in splošno stanje javnih financ hitro slabi.
 
Zanimivo je videti, kaj menijo direktorji slovenskih podjetij, ki jih je anketiral IMD, o gospodarski privlačnosti Slovenije. Med drugim so dobili nalogo, da na seznamu 15 kazalnikov obkrožijo tistih pet, za katere menijo, da so ključni pri privlačnosti Slovenije. Slovenija je država z sposobno delovno silo, potrjuje 84,7 odstotka direktorjev, 74,8 odstotka teh pa se strinja s trditvijo, da je Slovenija država z visoko izobraženim prebivalstvom. Skoraj trije od petih (58,6 odstotka) so prepričanih, da ima Slovenija zanesljivo infrastrukturo, in skoraj polovica (49,5 odstotka), da je njeno gospodarstvo dinamično.
 
Po drugi strani skoraj nihče ni prepričan, da ima država učinkovito pravno okolje. To meni le 3,6 odstotka anketiranih slovenskih direktorjev. Podoben delež (4,5 odstotka) verjame, da ima Slovenija konkurenčno davčno politiko, 6,3 odstotka pa jih meni, da je vlada kompetentna. Ni veliko več vodilnih delavcev, ki pravijo, da je Slovenija država s splošno prijaznim okoljem za podjetništvo; tako je odgovorilo le 10,8 odstotkov vprašanih.

Avstrija: Očitne pomanjkljivosti v državni strukturi in prepočasna digitalizacija

 
Podobno kot Slovenija ima Avstrija v aspektu davčne politike šibek ugled med direktorji. S tem, da ima Avstrija konkurenčno davčno politiko, se strinja le 1,2 odstotka vodilnih delavcev. S tem, da je splošno okolje v državi prijazno za podjetništvo, se strinja le 6,2 odstotka avstrijskih vodilnih delavcev.
 
Avstrijski aduti v svetovnem merilu so, podobno kot slovenski, usposobljena delovna sila (tako misli 84 odstotkov direktorjev), zanesljiva infrastruktura (74 odstotkov) in visoka stopnja izobrazbe (64 odstotkov). Za razliko od Slovenije ima Avstrija učinkovito pravno okolje (70 odstotkov) in politično stabilnost, s čimer se prav tako strinja 70 odstotkov vodilnih delavcev.
 
Avstrija je razmeroma zelo dobro pozicionirana kot pravna država in se je po tem kazalniku uvrstila na sedmo mesto od 64 analiziranih držav. Na istem, sedmem mestu je tudi po dosedanjem uspehu doseganja ciljev trajnostnega razvoja. V Avstriji je izjemno visoka  produktivnost dela (peto mesto), prav tako motivacija delavcev (tretje mesto). Avstrija je po kakovosti dodatnega izobraževanja delovne sile na prvem mestu od vseh analiziranih držav.
 
V Avstriji je relativno enostavno dobiti poslovna posojila (14. mesto), vendar je finančna borza šibka in še vedno ni lahko dobiti »venture capitala«, tveganega kapitala za nove, obetavne, a tvegane poslovne projekte (38. mesto). Na konkurenčnost države slabo vpliva tudi skeptičen odnos Avstrijcev do globalizacije na splošno. Lanskoletni velik problem je bil nadpovprečen, 6,7-odstoten, padec BDP-ja. Poleg tega je učinkovitost avstrijske vlade povprečna, njeni izdatki pa so med najvišjimi od vseh analiziranih držav (59. mesto).
 
Na globalno konkurenčnost precej vpliva tudi višina davka na dobiček - po tem kazalniku je Avstrija na 39. mestu - pa tudi število dni, ki so v povprečju potrebni za ustanovitev podjetja (55. mesto). Država vlaga relativno veliko sredstev v raziskave in razvoj (šesto mesto), prav tako tudi avstrijska podjetja (osmo mesto). Po drugi strani so naložbe v telekomunikacije razmeroma šibke (60. mesto).
 
Svetovna lestvica konkurenčnosti IMD kaže, da lahko majhne države v času krize delujejo prožno in pospešijo oživitev gospodarstva. Na vrhu tega seznama je zdaj Švica, pred Švedsko, Dansko, Nizozemsko, Singapurjem, itd. Avstrijski gospodarski strokovnjaki pravijo, da mora Avstrija posnemati sosednjo Švico, Nizozemsko in skandinavske države, okrepiti svoje digitalno gospodarstvo, okoljsko naravnanost in izvesti nekatere pomembnejše strukturne reforme.