Evropa na prelomnici
Rusko-ukrajinski spor v prvi vrsti žal predstavlja varnostno grožnjo za Evropo, a ogrožena so tudi številna druga področja. Pri tem mislim predvsem na gospodarske vezi z Rusijo. Prve ocene o gospodarski škodi, s katerimi razpolagamo, se nanašajo na neposredni udeleženki spora. Banka JP Morgan pričakuje, da se bo rusko gospodarstvo v 2. četrtletju letošnjega leta skrčilo za kar 35 odstotkov, namestnik guvernerja ukrajinske centralne banke pa je ocenil, da je v tem trenutku BDP v Ukrajini nižji za 50 odstotkov. Posledicam, ki jih bo ta kriza naplavila, bo močno izpostavljena in zaradi njih prizadeta tudi Evropa. Tako očitno razmišljajo tudi udeleženci na trgu kapitala. Od izbruha krize (24. februarja) so se vidneje znižale cene evropskih delnic (za približno sedem odstotkov), medtem ko so se cene ameriških delnic okrepile za šest odstotkov (merjeno v evrih).
Zaradi skrivnostnosti ciljev ruske invazije je ocena časa trajanja krize skoraj nemogoča. Posledično je močno oteženo ocenjevanje ravni eskalacije, ravni škode in drugih posledic na evropsko ekonomijo. Bo pa posledice ukrepov za osamitev največje evropske države, sankcije zoper njo in umika velikih podjetij z njenega trga Evropa občutila najizraziteje. Kar lahko opazimo že sedaj, so ekonomsko gledano med neposredno najbolj izpostavljenimi sektorji energetika, jeklo, živila in finance oziroma bančništvo. Vplivi pa se neposredno in posredno prelivajo tudi že na druge segmente. Lahko pričakujemo tudi to, da se bodo mednarodni trgovinski tokovi na novo realnost morali prilagoditi - vsaj na kratek rok.
Za ekonomije je lahko trg energetike še posebej pomemben. Vzorci na globalni ravni iz preteklosti nakazujejo, da sta lahko več kot 50-odstotna rast cene nafte in pojav recesije v tesni korelaciji. Zgolj cene nafte so se v letošnjem letu zvišale že za 67 odstotkov. Ta je tako trenutno najdražja po letu 2008. Vzrokov za rast je več, v zadnjem obdobju jih lahko pripišemo tudi Rusiji; tako zaradi vpliva na povišano negotovost, kakor tudi njenega vpliva na naftnem trgu. Pri oskrbi globalnega trga z nafto predstavlja 11-odstotni delež, je drugi največji izvoznik in na dnevni ravni oskrbi trg s kar petimi milijoni sodčkov. To botruje dejstvu, da zahodni svet zoper ta sektor do sedaj še ni sprejel resnejših sankcij, ki pa se napovedujejo. Kako nadomestiti morebitni izpad, postaja ključno vprašanje. Tako nadaljnje rasti cen nafte in drugih energentov - vsaj na kratek rok - še ne moremo povsem izključiti.
Kriza izbruhnila v času, ko se večina ekonomij še vedno sooča s povišano inflacijo
To pa ima neposredni vpliv tudi na inflacijo in na pričakovanja v zvezi z njo. Trenutna kriza je izbruhnila v času, ko se večina ekonomij še vedno sooča s povišano inflacijo, ovire v dobavnih verigah pa tudi še niso odpravljene. Še pred kratkim smo menili, da bodo šoki, povzročeni s pandemijo, postopoma izzveneli in bomo stopili na pot normalizacije. Že sedaj je očitno, da se ta pričakovanja po časovnici premikajo v prihodnost.
Stanje v ekonomijah je pomembno odvisno tudi od razpoloženja potrošnikov. In ob vsem, kar spremljamo, si težko zamišljamo, da bi ostalo neprizadeto. Povišana negotovost se običajno odrazi v spremembi potrošniških navad in pripravljenosti za nakupe. Potrošnja je segment, ki je s pomočjo monetarnih in fiskalnih politik oziroma spodbud omogočila hitro postpandemično okrevanje. In tik pred obdobjem, ko so te politike začele nakazovati možnost vstopa na pot normalizacije, smo se znova znašli na točki, ko bodo njihovi odzivi pomembno krojili naša pričakovanja in vedenja. Vzdržnost trenutno visoke dinamike potrošnje postaja negotova, njen potencial pa sočasno že najeda visoka inflacija.
Neizzvana invazija Rusije na Ukrajino predstavlja nov vir visoke negotovosti. Vrstijo se opozorila institucij, da bi lahko postpandemično okrevanje gospodarstev na globalni ravni zastalo. Kako dolgo naj bi to trajalo, je pogojeno s trajanjem rusko-ukrajinske krize. Vsekakor se verjetnost ohlajanja evropskih gospodarstev trenutno še krepi.
*Avtor: Roman Zidarn, specialist s področja analitike, Triglav Skladi
Več iz rubrike
Brez omrežij ne bo niti vetrnic in sončnih elektrarn
Elektrodistributerji nimajo niti dovolj denarja niti kadrov za zeleni prehod, pravijo poznavalci.
Bogate podpore obnovljivim virom ne prepričajo vseh
Milijoni bodo šli v spodbude za vetrnice in sončne elektrarne, a to naj bo tam, kjer je omrežje.
