Razogljičenje planeta terja pospešek
V letu 2021 smo v ozračje izpustili 60 giga ton emisij ogljikovega dioksida (zajema vse vrste emisij, ki se s pretvorniki preračunajo v skupno mersko enoto ogljikovega dioksida). Odkar načrtujemo zmanjševanje emisij, so se te dodatno okrepile za 17 odstotkov. V zadnjih 30 letih smo naš planet ogreli v povprečju za skoraj 1 stopinjo Celzija. Posledice oz. škode, ki jih beležimo in doživljamo, odražajo ceno gospodarskega napredka. In gospodarsko bi želele napredovati tudi manj razvite ekonomije.
Svet jim ne more odreči pravice, da se razvijejo, kar pa v trenutnih okoliščinah - brez negativnih vplivov na okolje - še ni mogoče. To lahko vidimo na primeru Kitajske, ki vse od vstopa v Svetovno trgovinsko organizacijo beleži nadpovprečno rast gospodarstva, sočasno pa tudi emisij. V letu 2021 jih je z rabo fosilnih goriv ustvarila že dvakrat več, kot jih je ustvarilo največje gospodarstvo na svetu (ZDA). Kljub neugodnim trendom ostaja cilj, da se planet do konca tega stoletja ne bi ogrel za več kot 1,8 stopinje Celzija v primerjavi z obdobjem z začetka industrializacije. Žal smo trenutno ob vseh prizadevanjih še vedno bolj na poti k povišanju za 2,7 stopinje Celzija.
Ključni vir onesnaževanja je sektor energije. Odgovoren je za približno tri četrtine vseh emisij. Na strani ponudbe so ključni onesnaževalci podjetja za oskrbo z energijo, na strani njene potrošnje pa so ključni onesnaževalci industrija, nepremičninski objekti in cestni transport. V teh segmentih se tudi največ dogaja. Na strani ponudbe se že koristi potencial sonca in vetra, na strani potrošnje se iščejo načini za elektrifikacijo vsega, kar se da in je hkrati smotrno. Samo zmanjšanje emisij pa ne bo dovolj. Odstraniti bo potrebno tudi že obstoječe (»carbon capture«), da bi se lahko resneje pogovarjali o ničelnih emisijah oziroma ti. »net zero emissions«.
Vendar pa je tempo sprememb preskromen, če držijo predpostavke, da bo do leta 2050 globalni BDP dvakrat višji od obstoječega, populacija za dve milijardi številčnejša, urbanizacija se bo nadaljevala (in s tem potreba po ogrevanju in hlajenju), poraba energije pa naj bi bila nižja od obstoječe.
Zeleni prehod bo terjal tudi izjemen finančni vložek
Da bi se lahko oddaljili od fosilnih virov, bi po do sedaj znanem do tedaj potrebovali 20 TW kapacitet za fotovoltaično energijo, 25 TW za vetrno energijo in za 7.7 TWh za hranjenje energije (baterij). Precej nepredstavljive številke, zato je bolj predstavljivo morda to, da bi zgolj v primeru fotovoltaične energije morali postaviti na globalni ravni vsak dan eno novo fotovoltaično polje, ekvivalentno trenutno največjemu na svetu (stoji v Maroku). Negotovost je toliko višja, ker cilj predvideva tudi uporabo tehnologij, ki se še vedno nahajajo v začetni razvojni fazi. Tehnološki napredek sicer silovito pospešuje, vseeno pa bo zeleni prehod terjal tudi izjemen finančni vložek. Ocenjena vrednost potrebnega vložka za dosego ogljične nevtralnosti do leta 2050 močno presega 100 tisoč milijard ameriških dolarjev na globalni ravni. Viri še niso znani, do spoznanja, da bi škode lahko presegle vrednost vložka, pa tudi še nismo prišli.
Gre torej za misijo nemogoče? Razpredanje o tem, kdo naj bi bil bolj kriv za segrevanje, ni na mestu in ne rešuje zagate. Očitno je tudi, da prirast obnovljivih virov energije ob trenutni dinamiki sprememb ne bo uspel nevtralizirati pričakovane gospodarske dinamike na globalni ravni. Zgolj zapisana visoka pričakovanja pregrevanja ne bodo uspela ustaviti. Zelena transformacija terja razum in preudarnost, tudi pri načrtovanjih dinamike opuščanja rabe fosilnih virov in nuklearne energije. V nasprotnem primeru se bomo soočili s trajno povišano ravnjo cen energentov, morda celo z nestabilnostjo oskrbe. Zatorej potrebujemo bistveno višje ambicije in hitrejše ukrepanje. Čas v primeru razogljičenja ni naš zaveznik.
*Avtor: Roman Zidarn, specialist s področja analitike, Triglav Skladi
Več iz rubrike
Cinkarna Celje prihodnje leto z bistveno manjšim dobičkom
Celjski proizvajalec pigmenta je v tretjem četrtletju že občutil vpliv inflacije in upočasnjevanja gospodarske rasti.
