EU: Sprejet dogovor o zakonu za omejevanje tehnoloških velikanov

Gre za določitev obveznosti in prepovedi za velika tehnološka podjetja, da se ta ne bi posluževala nepoštenih poslovnih praks.
Fotografija: Logotip tehnološkega velikana Appla. Foto: Mike Segar/Reuters
Odpri galerijo
Logotip tehnološkega velikana Appla. Foto: Mike Segar/Reuters

Pogajalci Evropskega parlamenta in držav članic EU so se v četrtek dogovorili o prelomnem zakonu, s katerim naj bi omejili prevladujoč položaj tehnoloških velikanov na trgu. Akt o digitalnih trgih določa obveznosti in prepovedi za velika tehnološka podjetja, da ta ne bi zavirala inovativnih konkurentov ali uporabljala nepoštenih poslovnih praks.

image_alt
Električni avtomobili: Kakšna je usoda odsluženih baterij?

Predlagana uredba bo veljala za velika podjetja, ki zagotavljajo tako imenovane jedrne platformne storitve, pri katerih so nepoštene poslovne prakse najpogostejše. To so spletne posredniške storitve, družbena omrežja, spletni iskalniki, operacijski sistemi, storitve spletnega oglaševanja, računalništvo v oblaku in storitve za izmenjavo videov, ki ustrezajo merilom, ki imajo vlogo t.i. vratarjev. V okvir akta so vključeni tudi spletni brskalniki, virtualni pomočniki in povezana televizija.

Velikim tehnološkim podjetjem naj bi med drugim prepovedali prednostno obravnavo lastnih izdelkov in storitev pred konkurenčnimi, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Logotip tehnološkega velikana Googla. Foto: Paresh Dave/Reuters
Logotip tehnološkega velikana Googla. Foto: Paresh Dave/Reuters

Uporabniki bi morali imeti možnost pogostejšega brisanja vnaprej nameščenih aplikacij. Potrošniki bi morali imeti tudi možnost uporabljati digitalne storitve, ne da bi se morali strinjati s širšo izmenjavo svojih podatkov z drugimi subjekti tehnoloških podjetij.

Glavni namen zakona je preprečiti dolgoletne postopke in sodne bitke, potrebne za kaznovanje monopolnega ravnanja velikih tehnoloških podjetij, saj se lahko zadeve končajo z visokimi globami, vendar se poslovanje teh velikanov skorajda ne spremeni, izpostavlja AFP.

Dogovor je »začetek novega obdobja na področju tehnološke regulacije po vsem svetu«, je dejal evropski poslanec in predstavnik EU v pogajanjih Andreas Schwab.

image_alt
Steve Jobs: Ne dovolite, da hrup drugih zaduši vaš notranji glas

Šlo naj bi za prelomni zakon za digitalno preobrazbo EU

»To je pomemben trenutek za potrošnike in podjetja, ki so trpeli zaradi škodljivih praks velikih tehnoloških podjetij. Ta zakonodaja bo ponovno uravnotežila digitalne trge, povečala izbiro za potrošnike in odpravila mnoge slabe prakse, ki so jih v preteklih letih izvajala velika tehnološka podjetja,« je dogovor komentirala namestnica generalnega direktorja Evropske potrošniške organizacije Beuc Ursula Pachl.

Gre za prelomni zakon za digitalno preobrazbo EU, je poudarila. Google mora na primer prenehati promovirati svoje lokalne, potovalne ali zaposlitvene storitve pred konkurenčnimi v rezultatih iskanja Google, medtem ko Apple ne bo mogel prisiliti uporabnikov, da pri nakupih aplikacij uporabljajo njegovo plačilno storitev.

Akt o digitalnih trgih morajo zdaj sprejeti še Evropski parlament in države članice EU.

Pravila bi lahko začela veljati 1. januarja 2023, čeprav tehnološka podjetja prosijo za več časa za uveljavitev zakona, še poroča AFP.

image_alt
Otroške poroke ostajajo pereča globalna problematika

Več iz rubrike

aktualno

Kaj se dogaja v Evropi? Salmonela tudi v največji tovarni čokolade

V največji tovarni čokolade na svetu, ki jo švicarski velikan Barry Callebaut upravlja v belgijskem mestu Wieze, so odkrili bakterije salmonele.

aktualno

Ukrajinsko pristanišče je vendarle zapustila prva ladja z žitom

Trgovski ladji varnost zagotavljajo ruske bojne ladje, ukrajinsko pristanišče pa je bilo razminirano.

aktualno

Demostat: 51 odstotkov prebivalcev Srbije nasprotuje vstopu v EU

81 odstotkov prebivalcev Srbije meni, da mora Srbija za vsako ceno ohraniti svojo nevtralno držo, 80 odstotkov ne podpira uvedbe sankcij proti Rusiji.

aktualno

Zadnji dan turističnih bonov, neporabljena še skoraj petina

Podatki tik pred koncem unovčevanja kažejo, da bo neporabljena ostala skoraj petina vrednosti bonov oz. okoli 97 milijonov evrov.

Komentarji: