Energetska kriza: Jo bo Rusija rešila ali jo je povzročila?

Kritiki obtožujejo Moskvo, da namerno omejuje dobavo plina v Evropo, s čimer naj bi izsilila hitrejši začetek delovanja plinovoda Severni tok 2, ki povezuje Rusijo in Nemčijo. Po drugi strani ruski predsednik Vladimir Putin za nastalo energetsko krizo krivi Evropo in obenem ponuja priročno rešitev. Dejstvo je, da Rusija Evropi že sedaj dobavlja več kot 40 odstotkov zemeljskega plina, ob odprtju spornega plinovoda pa bi se ta delež še znatno povečal. Višje cene energentov se sicer že odražajo v Sloveniji.
 

Rusi zgrabili priložnost v krizi

 
Po letih razprav v Nemčiji in drugod je ruski energetski velikan Gazprom, ki ga podpira ruska država, prejšnji mesec potrdil, da je končal gradnjo 10 milijard evrov vrednega plinovoda Severni tok 2. Plinovod je dolg 1223 kilometrov, po njem pa naj bi se vsako leto po Baltskem morju v Nemčijo transportiralo 55 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina. Gazprom je sicer največji proizvajalec zemeljskega plina na svetu in ena največjih družb na svetu.
 
Podpredsednik ruske vlade Aleksander Novak, ki se nikoli ni zbal izkoristiti priložnosti v krizi, je prejšnji teden predlagal rešitev za višje cene plina, ki tarejo evropske vlade, navaja The Guardian. Novak je pojasnil, da bi bila to lahko hitra odobritev plinovoda Severni tok 2 s strani nemških regulatorjev, za kar naj bi običajno potrebovali več mesecev. To je bila poteza, ki je ohladila trge in povzročila močne pritiske na Nemčijo s strani Evrope in Mednarodne agencije za energijo (IEA), svetovnega nadzornega organa za energijo.
 
V resnici pa Severni tok 2 ne more biti odgovor na kratkoročno krizo, pojasnjuje The Guardian. Gazprom je priznal, da bo plinovod v najboljšem primeru v preostalih mesecih letošnjega leta verjetno deloval le z 10-odstotno zmogljivostjo. Če bi želel Gazprom res pomiriti trge, bi lahko rezerviral dodatne zmogljivosti za dobavo plina po ceveh prek Poljske in Ukrajine. Sicer dejansko obstajajo znaki, da je Rusija v zadnjih nekaj dneh povečala količino dobavljenega plina v Evropo.
 

Kakšni so interesi največje države na svetu?

 
Evropa si je v okviru nujnih podnebnih ukrepov zastavila nekaj zahtevnih ciljev, med drugim povečanje deleža obnovljivih virov energije v EU na 40 odstotkov. Naj pa bi bilo prehodno obdobje, ko bo Evropa zapirala premogovnike in zaganjala vetrne turbine, težavno. Nemčija si je z ukinitvijo jedrske energije po nesreči v Fukušimi leta 2011 še otežila položaj.
 
Nasprotniki plinovoda Severni tok 2, vključno z ameriško Belo hišo, trdijo, da je ta del geopolitične strategije Kremlja. Čeprav gre navidezno za projekt zasebnega sektorja, je očitno pod nadzorom ruske vlade. ZDA trdijo, da bo regulativna odobritev le okrepila odvisnost Evrope od Rusije in spodkopala Ukrajino, ključno zahodno zaveznico, saj bodo njeni plinovodi postali nepotrebni.
 
Seveda obstaja verjetnost, da bo poskušal Putin s plinom nadzirati politiko, vendar je Kremelj v preteklosti to nerad počel in je raje poskušal biti zanesljiv partner. Rusija ima namreč predvsem en ključni interes; čim hitreje prodati čim več plina. Fosilnim gorivom se čas namreč izteka, plin in nafta pa sicer prispevata v povprečju do 20 odstotkov letno k ruskemu BDP-ju.
 
The Guardian navaja, da Putin sicer ni človek, s katerim bi Evropa želela poslovati. Vendar pa sta zaradi svetovnega energetskega krča prav on in njegov priljubljeni projekt pridobila močan pogajalski položaj, ki bi lahko Evropo prisilil k dogovoru.

Družba Gazprom je sicer zvišala celoletno okvirno ceno plina za izvoz v Evropo in Turčijo na 255 do 285 evrov za tisoč kubičnih metrov, poroča WorldOil. Višje cene plina pa posledično zvišujejo tudi cene nafte, kot možnega nadomestnega energenta. Slovenska tiskovna agencija (STA) je danes zapisala, da je cena severnomorske nafte Brent presegla najvišjo raven zadnjih treh let, cena zahodnoteksaške lahke nafte pa se je dotaknila osemletnega vrha.
 

Energetska kriza in podražitev v Sloveniji

 
Cene zemeljskega plina in posledično nafte se sicer dražijo po vsem svetu, višje cene za energente pa bomo kmalu plačevali tudi v Sloveniji. STA je danes v ločeni novici zapisala, da bo največja slovenska energetska družba Petrol s 1. decembrom letos občutno zvišala cene elektrike in zemeljskega plina. Cene električne energije bodo višje za okoli 30 odstotkov, cene zemeljskega plina pa za 12 odstotkov.
 
Cene energentov za dobavo v letu 2022 so se v zadnjem letu občutno povišale, je navedbe Petrola povzela STA. Električna energija se je podražila za več kot 175 odstotkov, cene plina za skoraj 300 odstotkov, nafta za približno 65 odstotkov in emisijski kuponi za več kot 125 odstotkov.
 
Po izračunih nekaterih medijev se bo elektrika za slovenska gospodinjstva podražila za 21 do 35 odstotkov, odvisno od tarife. »V Petrolu ostajamo kljub burnemu dogajanju na trgu zavezani k ponudbi kakovostne, zanesljive in ugodne oskrbe z električno energijo in zemeljskim plinom,« navaja največja slovenska energetska družba. Nekateri slovenski mediji so zapisali, da naj bi Petrolu pri dvigu cen energije neuradno kmalu sledili še drugi dobavitelji.